Uporabnik:Žerdin Luka

Iz Wikiverza

Domače naloge[uredi]

Fran Milčinski: TOBAK[uredi]

Fran Milčinski: TOBAK


Nacija-kultura[uredi]

razstava Nacija-kultura je delo umetnika Vuka Čosića, ki je s pomočjo računalniškega algoritma iz sovražnih tvitov ustvaril poezijo. natančneje, napravil je sonet sonetnih vencov. razstava je sestavljena iz treh delov Panteon, ki vključuje najbolj sovražno nastrojene tvite slovenskih političnih predstavnikov, ljudstvo, kjer so anonimno objavljeni tviti slovenskega ljudstva, iz katerih je razvidno vsesplošno nezadovoljstvo in pritoževanje nad vsakomur in vsem in tretja kategorija je vodja, kjer algoritem na tvite bivšega predsednika vlade odgovarja, s kopijo in v sonet spremenjen odgovor. poezija predstavljena na razstavi je zelo kaotična in po besedah avtorja "sprana".

Slavistična revija[uredi]

Pri slavistični reviji sta me najbolj presenetili dve stvari. Prva je bila odsotnost slikovnih gradiv za popestritev pregledovanja in branja revije, druga stvar pa so bili določeni članki napisani v tujih jezikih kot sta hrvaščina in ruščina. Za slavistično revijo se mi je to zdelo nenavadno a hkrati zanimivo in celo malce drzno. Revija v sebi skriva poročila, razne razprave in ocene.

Trubarjevanju in drugim mašam na pot[uredi]

Napisana objava je po mojem mnenju odraz in le skromen "pokuk" skozi ključavnico v zdrav in kritični pogled na svet ter potreba po strmenju k spremembi. Za vsako spremembo v prihodnosti se moramo najprej ozreti v preteklost, se v njo poglobiti in jo razumeti. Šele nato lahko začnemo pohod in boj proti okovom tradicije in spreminjanjem tega, česar so se naši dedje sveto oklepali. Osebno mislim, da bi morali tak korak storiti pri slovenski zgodovini "rdečih in belih," ki tako močno deli naš narod. Doumeti takratne razmere, poslušati in priznati grehe, ki jih mi nismo storili, pa nas zaradi njih obsojajo. Kratka objava odpira številne misli. Prav zaradi tega, ker se lahko s podanimi mislimi strinjaš ali pa te te tako pogrejejo, da si se zaradi njih pripravljen razpisati dva strani zgolj zato, da piscu dokažeš nasprotno. Kljub uživanju v branju sem zasledil nekaj tipkarskih napak in takoj se mi je porodila misel. "Luka, kako lažje je iskati napake pri drugih, ko pa dobro veš, da tvoje, morda celo zdajšnje pisanje verjetno vsebuje več napak od branega besedila. Pa je vseeno lažje videti napake drugih in se na njih sklicovati, češ "pa saj on je tudi". Manj rabimo gledati, kaj so drugi naredili narobe, in se bolj trudit, da bomo mi stvari izpeljali prav.

Popravljalci sveta[uredi]

Ogled spletnega predavanja je hitro minil. Predavatelj je s svojo sproščenostjo in humornostjo razbil napetost in zdolgočasenost, za ljudi, ki jih ta stroka ali pa tema morda ne bi najbolj zanimala. Vic o Bogu, ki se mu sedmi dan ni dalo delati se mi je zdel sicer humorističen in prisrčen, saj verjamem, da predavatelj s tem ni mislil nič slabega. Se mi pa vseeno zdi, da nam je dal Bog možnost in nalogo, da sami ustvarimo kaj zase, saj bomo znali to bolj ceniti. Tako nam je zapustil tudi nalogo oblikovanja jezika. Zanimiva se mi je zdela začetna misel, da na svetu obstajata dva tipa ljudi; tisti, ki bi si želeli samo živeti in tisti, ki si želijo spreminjati svet. In to velja tudi za jezik. Peščica nadobudnih in zahvale vrednih ljudi se celo svoje življenje trudijo, da bi naš "težak" a lep jezik dodelali in izpilili. Potem pa se samo za hip ustavim pri Wikipediji. Z ozaveščanjem ljudi in s popravljanjem netočnih člankov in podatkov lahko res, tako kot je rekel predavatelj vsak od nas prispeva kanček svojega časa in znanja za ohranjanje in grajenje našega jezika in točnosti podatkov.

Geopedia[uredi]

Že ko se prebral navodila, sem vedel, o kom bom pisal. V mojem okraju Grosuplju je namreč najbližji rojstni kraj hiša Lojza (Louisa) Adamiča na Praporčah. Bil je slovenski pisatelj, novinar, prevajalec in romanopisec. Pri 15-ih je imigriral v ZDA in potem od tam tudi deloval. V angleščino je prevajal slovenska, hrvaška in srbska dela, med drugim tudi Cankarjevo delo Hlapec Jernej. Po njegovi smrti so njegova dela slovenski izseljenci odkupili od sorodnikov za 5.000 $ in jih leta 1957 podarili univerzitetni knjižnici univerze Princeton, kjer je Louis Adamič večkrat predaval. O njemu mi je bilo zabavno brskati, saj smo že v osnovni šoli obiskali njegovo rojstno hišo in se o njem podučili, saj sem hodil na njegovo šolo ( Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje).

Popravljanje Wikipedije[uredi]

Register kulturne dediščine[uredi]

prihajam iz okolice Grosuplja, natančneje iz Spodnje Slivnice in v svoji okolici sem našel sledeče:

-arheološko najdišče ob cerkvi sv. Mihaela v Grosuplju: "Arheološko območje je na severu zamejeno z Adamičevo cesto, na vzhodu z Obrtniško ulico ter na zahodu s Partizansko cesto."
-železnodobno arheološko najdišče Zavrh: "Nad zaselkom Zavrh leži prazgodovinsko gradišče s pripadajočim gomilnim in planim grobiščem"
-kulturna krajina, terase na Spodnji Slivnici
- dvostrani drevored ob Kolodvorski cesti

Kolodvorska cesta

Nova pisarija[uredi]

Pismenost[uredi]

Pomen in dojemanje pojma pismenost se hitro spreminja in širi svoj obseg. Iz nekoč ustaljenje ideje pismenosti, le to danes prepoznamo v mnogo več spektrih, kot le v pisalu, papirju in lepih linijah pisave. Biti pismen v današnjem svetu ponuja veliko več možnosti. Lahko si računalniško pismen, urbano pismen, kartografsko pismen, glasbeno pismen… brez računalniške pismenosti, pa si še posebej omejen, zato se v današnji družbi čedalje hitreje in vedno večjo moč, pripisuje računalniški pismenosti. Samoumevna in obvezna je le splošna pismenost, ki vključuje spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji. Pismeni ljudje so bolj suvereni in z njimi je težje manipulirati. Pomen pismenosti pa se bo v prihodnjih letih zelo spreminjal. Začela se bo brisati meja med pisanjem in tipkanjem. Knjige se še vedno osredotočajo na višje oblike pisanja, le te pa morajo imenti sporočilnost, saj je brez njega mrtva. Tudi Cobbis ne objavlja knjig, ki niso nikoli objavljenje.

nove besede in krajšave[uredi]

"pankrt" - osamljena vrstica odstavka na novi strani
"vdova" - osamljena beseda odstavka na novi strani
"riba" - znak oz. črka neustreznega tipa v besedilu
"inkunabula" - knjiga, natisnjena pred letom 1500
"promocija" - podelitev doktorskega naziva
"emerit" - upokojeni univerzitetni profesor
"Egalitarizem" - nazor, da so ljudje enaki, enakopravni
"Vademekum" - knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem; priročnik, vodič
"ms" - rokopis
"ibid" - prav tam
"p" - str.
"etc" - in tako dalje
"CC" - creative commons oz. ustvarjalna gmajna
"UDK" - univerzalna digitalna klasifikacija
"ISBN" - international standard book number
"CIP" - cataloguing in publication