Uporabnik:Ula Tratar

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Nova pisarija[uredi]

Uvod, Pismenost[uredi]

Sama še nisem zasledila, da bi bilo natisnjeno knjigo oz. priročnik možno brati tudi v elektronski obliki. Osupla nad tem, da je možno katero koli poved dopolniti s strani uporabnikov, sem začela branje Nove pisarije na računalniku. Če bi napisala knjigo in dovolila, da se jo ureja s strani uporabnikov, bi občutila ogroženost. Res pa je, da ni veliko ljudi, ki bi spreminjala stavke, ideje in mišljenje vsem na očem.

Že v uvodu razberemo eno od tem. To je pismenost. Pod to temo je razvidno mnenje, kaj sploh pismenost je. To ni samo znati brati in pisati, ampak je veliko več od tega. Kaj je to pomenilo nekoč in kaj pomeni danes. Sedanja pismenost je prinesla marsikatero spremembo. S pismenostjo danes pride tudi tema o pomenu tradicionalne oblike knjige in njena prihodnost. Všeč mi je poved, ki izum knjige enači z izumom avtomobila.

Bolj sem se tudi seznanila s t.i. wikiji, še bolj z wikipedijo in njenimi dejstvi. Sem mnenja, da bo sodobna tehnologija kmalu pomagala reševati življenja.

Od poglavja Avtorske pravice pa do poglavja Kredibilnost sem izvedela precej novih stvrai. Za polovico teh sploh še nisem slišala . Tema, ki se mi zdi še posebej zanimiva, govori o prostem dostopu. Spoznala sem, da poznamo več prostih dostopov, ki se med seboj razlikujejo. Nekateri so poimenovani po barvah (zelen, zlat, siv). Imamo pa tudi hibridne proste dostope in platinaste proste dostope. Pri hibridnem gre za to, da poleg neplačljivega dostopa v splet, obstaja tudi plačljiva verzija publikacije. Sama menim, da imata obe stvari pozitivno in negativno lastnost. Pri brezplačnem spletnem dostopu je pozitivno to, da zanj ne potrebujemo odšteti denarja. Negativno pa je to, da ni tiskano. Sama raje posegam po besedilih tiskane verzije, kljub temu da bi morala odšteti denar.

Vprašala sem se, zakaj nastopi toliko problemov pri prostem dostopu. Zakaj ustvarijo slabe vmesnike, ki onemogočajo pot do dokumentov, katerih ne moremo označiti, ali pa prenesti? Pred branjem Nove pisarije nism ločevala med pridevnikoma prost in odprt. Prebrala sem razlago, ki mi bo vsekakor prišla prav.

V poglavju Repozitoriji sem se zavedala, da število citatov, ki jih ljudje uporabljajo, pomenijo več, kakaor pa številka o branosti. Branje članka pe ne pomeni, da je nekomu to prišlo prav. Ali pa da jim je to branje in prebrano bilo všeč. Citiranje nekoga pa pomeni, da je to besedilo nekomu prišlo prav, saj ga je uporabil z nekim namenom.

Kredibilnost[uredi]

Branje od poglavja Kredibilnost do Navajanje mi je bilo zelo zanimivo. Izvedela sem veliko zanimivih stvari. V poglavju Kredibilnost govori o zanesljivosti - kdaj smemo avtorju zaupati in kako zanesljivost preverimo. Avtor nezaupljivost poveča z napakami v pravopisu, na akr nisem nikoli pomislila. Zanimivo mi je bilo branje o Sokalovi potegavščini. Poglavje Aktivizem govori o tem, kaj je kritično mišljenje. Avtor enači biti krtičen in biti nezaupljiv, s čimer se strinjam. Izvem še par pozitivnih lastnosti Wikipedije. Enciklopedične informacije so bolj vredne zaupanja, saj so bile napake pred objavo popravljene. Spremljamo pa lahko tudi preoblikovanje informacij. Poglavje Strokovno recenziranje me nauči načine razlikovanja med zanesljivimi in nezanesljivimi informacijami. Znanje razlikovanja teh dveh morata imeti urednik in recenzent.

Poglavje Navajanje vsebuje vprašanje čemu sploh citiramo, na katerega avtor odgovori in poda svojo razlago. Če nekdo objavi besedilo z novim značajem, si pridobi status avtorja, če pa ne, pa to besedilo ne spada v znanost. Tistim, ki želijo status avtorja, ne gre le za denar, a tudi za družbeni prestiž in socialni privilegij. Posameznik, ki ustvarja samostojno, razvija osebnostne lastnosti. Dobro bi bilo, če bi bilo avtorsko delo razstavljeno na javnem mestu, saj bi tako bilo na razpolago vsem zainteresiranim. Določen je delež citatov,vendar tga nihče ne meri. Je pa lahko meja presežena. Pretirano citiranje vzbuja nezanesljivost, vendar ni kaznivo. Kaznivo je takrat, kadar se krši avtorska zakonodaja.

V poglavju Prepisovanje izvem, da prepisana besedila sploh ni težko odkriti. Prepisovanje je oblika lenobe, lahko je pa tudi načrtno delovanje. Najhuje je, ko se nekdo sklicuje na tuje, ne pa na domače strokovnjake. Googlov učenjak uporabniku ponuja pregled nad citianostjo posameznikovih člankov, izračuna tudi h-indeks. To je razmerje med številom največkrat citiranih del in številom citatov. Tudi v poglavju Faktor vpiva gre za neko računanje. Kaže stopnjo uglednosti, ki se izračuna na več načinov, odvisno od indeksirne hiše. Število, ki ga izračunajo, pomeni povprečje citiranosti na članek. V faktorju vpliva obstajajo tudi slabosti oz. dvomi. Izvedela sem veliko o citatnih slogih, npr. o razliki med MLA-jevim in čikaškim slogom. MLA-jev slog uporablja Primerjalna književnost, čikaški slog pa Slavistična revija ter Jezik in slovstvo. Vsak citani stil ima slabosti in prednosti. Če imamo dolg seznam, delimo na vire in literaturo. Viri so gradiva, literatura teoretični ali metodološki pripomočki za raziskavo. Nekateri programi se trudijo oblikovati take spletne knjige, ki so kot tiskane. Listanje opremijo s šelestenjem, manjka samo še vonj.

Citiramo tudi knjige na bralnikih, čeprav izdaja, iz katere je bil vzet tekst, ni zapisana. Nujno je potrebno navesti podatke o natisu, če so poznani. Podatka o straneh, če citiramo knjige na elektronskih napravah, ne navajamo. Pri citiranju člankov iz zbornika sta potrebna 2 zapisa. Zapis o članku in zapis o zborniku. Ko navajamo poglavje enega avtorja od večih, navajamo tako kot navajamo članke iz zbornika. Zapleteno je, ko navajamo dela večih avtorjev. Ko navajamo revije , lahko uporabimo polni naslov ali pa uveljavljeno kratico revije. Odvisno je od tega, komu je citat namenjen. Če je na bralce iz stroke, ki vejo, kaj kratica pomeni, potem uporabimo kratico. Če pa računamo na "navadne" bralce, uporabimo polni naslov revije. Za navajanje člankov iz dnevnega časopisja sta pomembna le datum in številka strani. Pred datumom ni ločil. Biografski članki bodo kmalu združeni na portalu Slovenska biografija, ki ga urejajo pri ZRC SAZU.

Če članek iz Wikipedije vsebuje kvalitetno geslo, ga bomo citirali. Pri tem zadoščajo oglati oklepaji okrog naslova. Pred naslovom pa moramo v oglatih oklepajih dodati še predpono :w:sl. Avtorstva ne navajamo. Nujni so le naslovi gesel, naslovi spletišč in datum. Znotraj Wikijev datum ni potreben, saj ga lahko iz zgodovine strani razberemo do minute natančno. Navajanje URL-jev je nesmiselno.

Premalo je, če v seznam literature navedemo le naslov leksikona. Citat se začne z avtorjem in naslovom gesla. V Novi pisariji razloženo tudi kako se sklicujemo na SlovLitovo sporočilo. Sklicevanje je zapleteno, ko je poleg naslova še več podnaslovov. Če se na dnu podatkovne zbirke nahajajo imena, ki so to zbirko uredila, imena napišemo za naslov zbirke. Ko se sklicujemo na diplomsko nalogo, je pomembno, da navedemo podatek o mentorju. Ko citiramo prosojnice, povezavo na prosojnice opremimo z ppt, pptx. Vire fotografij navajamo pod fotografijami, za njihovo zaporedno številko. Avtorja fotografije je potrebno navesti. Navajamo pa v obliki Foto tainta. Kadar je predmet fotografije umetniško delo, navedemo umetnikovo ime in naslov njegovega dela, nato ime fotografa in podatke o lokaciji.

Žanri[uredi]

Žanri šolskega pisanja so eseji, referati in diplomske naloge. Učenci/študentje to pišejo le zaradi izpolnitve študijskih obveznosti. V Novi pisariji je navedena razlika med lektoriranjem in korigiranjem. Zdraven vsakega pojma je razlaga, kaj to pomeni. Elektronska pošata je ena najpogostejših rab računalnika, interneta in telefonov. Izumili so jo leta 1961, uporabna pa je od leta 1980. Neodzivanje na pošto je nedopustno. Tako v zasebni komunikaciji kot v stroki. Če komuniciramo strokovno, ne bomo uporabljali narečja ali slenga. Socialna omrežja je ime za načine družbene komunikacije, ki jih je prinesla informacijska družba. Uporabnik inforamcij postaja njihov producent in je tako vedno v enakopravnejšem komunikacijskem odnosu. Socialna omrežja se razlikujejo v funcijah. Najpopularnejše omrežje je Facebook, sledi YouTube, Google+, Twitter, Instagram itd.

Enciklopedični članki se od drugih vrst strokovnega pisanja razlikujejo po zahtevi za večjo jedrnatost. Enciklopedično jedrnatost pričakujemo.

Blog je skrajšana oblika angleške besede weblog 'spletni dnevnik'. Od številnih vsebinskih možnosti so za strokovni namen vabljivi področni blog, blog na določeno temo, lahko pa tudi osebni blog humanista, raziskovalca ali pedagoga.

Slog[uredi]

Kompozicijski elementi strokovnih besedil so: avtorjevo ime, naslov, izvleček, ključne besede, povezave, kazalo, telo besedila (uvod, teorija/metoda, gradivo, analiza, sklep), literatura, priloge: slike, tabele, grafikoni, opombe. Da si lažje zapomnimo te kompozicijske elemente, je v uporabi kratica UMRIS (uvod, metode, rezultati in sklep). Naslov je prva točka stika strokovne informacije z bralcem in zato dokaj občutljiva točka. Izvleček tudi sinopsis ali abstrakt, v glavi članka, je krajša oblika povzetka, ki v nekaterih revijah sklepa objavo.Pri izbiri ključnih besed nismo svobodni. Paziti je treba, da so izrazi pogosto uporabljeni in da imajo terminološko težo. Povezave so tisti ključni element, ki ločuje besedilo na papirju od besedila na zaslonu. Kazalo oblikuje program za pisanje sam, če ustrezno označimo tiste dele besedila, ki so naslovi in podnaslovi poglavij. Napake humanističnega pisanja so: gostobesednost (dolgoveznost, epskost, ponavljanje, tavtološko izražanje), nerazumljivost (zapletenost, enigmatičnost sporočila), pomanjkanje konteksta, slogovni manierizem (uporaba arhaizmov, literarno markiranje sloga, duhovičenje, demonstracija »dobrega sloga«), slogovna puščobnost, pristranskost (pretirano poudarjanje svojega stališča, odvisnost od jezika obravnavanega literata, ideologizacija sporočila), nasilna terminologizacija ali pa terminološka ignoranca, skrivanje za znanstveni plural, zadrege s spolom, mentalno brambovstvo ali mentalna servilnost.

Objavljanje, najpogosteje v strokovnih časopisih, monografijah in zbornikih, je standardni način prezentacije strokovnih informacij. Manj pogosteje pa se pojavijo na radiu, televiziji ali na spletu. Govorna prezentacija nima statusa objave. Gre za predavanje v razredu, javno predavanje, predavanje v okviru kluba, društva ali kakšne druge organizacije, seminarske naloge, diplome ... Strokovne informacije dobijo status objave, če so posnete ali shranjene ter vpisane v Cobiss ali drugo javno dostopno bibliografijo. Pisna besedila niso primerna za govorno produkcijo, saj je nekaj elementov, ki predstavljajo ovire. Poslušalci, publika si zapomni le tiste dele predavanja, s katerim je želel predavatelj pritegniti zanimanje. Predavatelj je uspešen takrat, ko natančno ve, kaj želi sporočiti in je v to sporočilo prepričan.

Prosojnice imajo nalogo pomoči, povzemajo predavateljeve glavne točke in sporočilo. So ena od oblik vizualizacije strokovnih informacij. Predavatelja pa lahko tudi zavedejo, da predavanje postane le prebiranje iz prosojnic, poslušalci pa sledijo le tekstu na prosojnicah in ne poslušajo predavana. Sinonim za prosojnice je PowerPoint.

Alternativne prezentacijske oblike strokovnih informacij so fotografije, tabele, grafikoni, zemljevidi in besedni oblak. Zaradi digitalizacije se je razmahnila fotografija, ki jo napravimo s fotografskim aparatom, telefonom, tablico ali prenosnikom. Avtorstvo fotografij je individualno. Torej je avtor in lastnik avtorskih pravic le tisti, ki pritisne na sprožilec. Avtorstvo z atributom by zahteva, da pri izdelavi v prostem dostopu vedno navedemo ime njegovega tvorca. Nekateri avtorji fotografij se nočejo podpisati, zato uporabi vzdevek, da prikrije svojo identiteto. V literatnoteoretičnih knjigah fotografij ni. Infografika ali informacijska grafika ali v angleščini infographics pomeni vizualno predstavitev informacij, kjer uporabljamo grafične oblike za predstavitev določene vsebine.Njena naloga je prikazati velike količine podatkov na preprost način. Pod ikonografijo spadajo tabele, grafikoni, zemljevidi in besedni oblak. V tabelah so podatki urejeni v stolpce in vrstice. Poznamo več vrst grafikonov. To so Stolpčni grafikoni, črtni grafikoni,tortni, palični grafikoni, ploščinski grafikoni, raztreseni grafikoni in drugi.

Iskanje[uredi]

Do danes se je način iskanja in dostopa do informacij spremenil. Največ iskanja opravimo na računalniku. Več inštitucij si prizadeva za oblikovane popise posameznih objav. Številka UDK pomeni univerzalna decimalna klasifikacija in poskrbi, da so objave pravilno umeščene na določeno strokovno področje. Številke so od 0 do 9 in vsaka predstavlja svoje področje. 0 predstavlja znanost in znanje, organizacije, informacije, dokumentacije, bibliotekarstvo, institucije in publikacije. 1 predstavlja filozofijo in psihologijo. 2 predstavlja teologijo in verstva. 3 predstavlja družbene vede, politiko, ekonomijo, pravo in izobraževanje. 5 predstavlja matematiko in naravoslovje. 6 predstavlja uporabne znanosti, medicino in tehniko. 7 umetnost, arhitekturo, fotografijo, glasbo in šport. 8 jezik in književnost. 9 pa predstavlja geografijo, biografijo in zgodovino. Slovenija je ena tistih držav, ki to klasifikacijo uporablja. Poznamo klasifikacijo KLASIUS in FOS 2007. Klasifikacije so spremenljive. DOI ali 'digitalni identifikator objekta' označuje spletne objave. Omogoča lažji in trajnejši dostop do znanstvenih podatkov. Vsaka registrirana objava pri nas je opremljena s številko COBISS, kar pomeni kooperativni mrežni bibliotekarski sistem.

Digitalna humanistika[uredi]

Digitalni humanistiki se gre za digitalizacijo in analizo gradiva s področja humanističnih disciplin. Literarnovedni segment digitalne humanistike = empirična literarna veda s pomočjo računalnika. Digitalna humanistika računalniško obdela humanistične podatke, jih uredi v podatkovno zbirko in jih analizira, vizualizira in prezentira. Izraz digitalna humanistika se je uporabil prvič leta 2001. Temelji na podlagi podatkovnih zbirk, njene rezultate pa prepoznamo po vizualni privlačnosti, katere namen je dosega večje predstavnosti.

Empiričen pomeni, da so bili podatki pridobljeni z opazovanjem ali eksperimentom. V naravoslovju so vsi podatki empirični oz. znanstveni. V humanistiki eksperimentiranja ni. Empirični pristopi so v literaturo prišli iz nehumanističnih ved, iz komunikacijskih in informacijskih tehnologij, preko jezikoslovja, tržnih raziskav knjige in iz tradicije pozitivističnih pristopov v literarni vedi. Niso vse empirične raziskave javno dostopne.

Vtis o Slavistični reviji[uredi]

Bila sem presenečena, ko sem Slavistično revijo dobila v roke. Ne bi si mislila, da ima podobo knjige. Ne izgleda kot tradicionalna revija. Prelistala sem knjigo in zasledila zanimivo temo. Brala sem o pomenskih razsežnostih črne in bele barve v slovenski in madžarski frazeologiji, kar bi si mislila, da tega tu ne bom našla. Nekaj je tudi prispevkov, ki so podobni slovarjem. Poleg branja sem se veliko stvari tudi naučila in ponovila, npr. glasoslovje, morfologija, skladnja.


Članek iz Slavistične revije[uredi]

Rada imam delo z otroki, zato me je pritegnil članek z naslovom Ocenjevanje otroškega govora v slovenskem prostoru. Avtorice so na podlagi eksperimenta, kjer so morali otroci, stari od 2 do 8 let, pripovedovati zgodbe na podlagi slikanice, ustvarile lestvico oz. merila za ocenjevanje koherentnosti in kohezivnosti. Otrok, ki bi dosegel najvišjo točko lestvice koherentnosti, naj bi pripovedoval zgodbo s strukturo, ki vsebuje opise vzročno-posledičnih odnosov. Njihova pripoved bi morala vsebovati začetek, jedro, konec in opis glavnih junakov zgodbe. Otrok, ki pa naj bi dosegel najvišjo točno lestvice kohezivnosti, naj bi pripovedoval zgodbo z uporabo zaimkov, nadpomenk, podpomenk, sopomenk, ter brez tematskih preskokov. V članku sm zasledila tudi lestvico govornega razumevanja in govornega izražanja.


Anketa o uporabi IKT[uredi]

Anketa sprašuje po tem, kako smo seznanjeni z IKT, če ga znamo uporabljati študentje in profesorji, kako pogosto uporabljamo prosojnice v digitalni obliki, posnetke predavanj, elektronske vire, družbena omrežja ...


Nove besede[uredi]

  • diletant = amater
  • larpurlatizem = nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena
  • uzurpacija = nezakonita, nasilna prilastitev
  • parcialen = delen, nepopoln
  • Manihejstvo = je gnostična religija, ki jo je širil v tretjem stoletju po takratnem Perzijskem cesarstvu in njegovem obrobju prerok Mani, ki je bil pod vplivom mitraizma, krščanstva in gnosticizma.
  • apoliničen = skladen, umerjen
  • Hervardi = slovensko nacionalistično združenje
  • inerten = lenoben, nedelaven
  • nepotizem = preferiranje prijav prijateljev in sorodnikov
  • lamentacija = tožba, tarnanje
  • antagonizem = nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi
  • napaberkovati = priti do česa s priložnostnim, nesistematičnim zbiranjem
  • metuzalemsko = zelo staro
  • famulus = služabnik, pomočnik, zlasti pri kakem znanstveniku
  • analfabetizem = nepismenost
  • pregnanten = jedrnat
  • garniranje = olepševanje, okraševanje
  • brezpriziven = ki ne dopušča priziva, ugovora
  • pasant = mimoidoči
  • ekscerpirati = izpisovati
  • obskuren = ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju; mračnjaški
  • konciznost = jedrnatost, zgoščenost
  • brambovstvo = kar se nanaša na nekdajne vojake
  • ubornost = revnost, siromašnost
  • manierizem = umetnostni stil, poimenovan po italijanski besedi maniera (v pomenu »način, osebni stil, manira«), ki se je pojavil v zgodovinskem obdobju med renesanso in barokom
  • maligen = nevaren, škodljiv, poguben

24. julij[uredi]

ROJSTVA:

  • 1725 - John Newton, angleški pesnik, anglikanski duhovnik
  • 1802 - Alexandre Dumas oče, francoski pisatelj
  • 1842 - Jakob Alešovec, slovenski pisatelj
  • 1857 - Henrik Pontoppidan, danski pisatelj
  • 1864 - Benjamin Franklin Wedekind, nemški dramatik
  • 1878 - Edward John Moreton Drax Plunkett, irski pisatelj, dramatik
  • 1916 - John Dann MacDonald, ameriški pisatelj

SMRTI:

  • 1991 - Isaac Bashevis Singer, ameriški pisatelj judovskega rodu, nobelovec 1978

Sporočila na forumu Slovlit[uredi]

24.7.2017 je bilo poslano sporočilo založbe ARISTEJ. Spoštovani, odgovorna urednica Emica Antončič pričenja novo rubriko Jezikovni kot. Obravnavani so bili novi jezikovni pojavi, ki jih je avtorica opazila v vsakdanji uredniški in lektorski praksi.

24.7.2016 je bil objavljen del iz Nove pisarije. Govori o tem, da mentorji vzpostavijo avtoriteto s tem, ko od učencev zahtevajo 1,25 vrstičnega razmika. Večina mentorjev sploh ne ve, kaj ta številka pomeni. Niti ne znajo preveriti, kolikšen je razmik.

Literarnovedni dogodek[uredi]

V Slovenskem gledališkem inštitutu – Gledališkem muzeju, so v februarju pripravili virtualno razstavo, na kateri so predstavljeni prelomni dogodki pred ustanovitvijo Društva, ustanovitev Društva ‒ koncepti in cilji, temelji gledališke omike in Franu Levstiku, Josipu Nolliju in prva knjiga o gledališču, Slovenski Taliji, gledališki šoli in njenih pionirjih, predstavljene so zasluge slovenske politične omike, fenomen Borštnik, prelomni liki profesionalizacije, repertoarni razvoj in gledališke stavbe, dramatiko evropske ravni in pot iz profesionalizacije v evropeizacijo.