Uporabnik:Tamaraklepec

MOJE DOMAČE NALOGE

Prva domača naloga

• Vlomilec

Druga domača naloga

MOJ STIK S SLAVISTIČNO REVIJO

Sprva se mi je zdelo, da mi ta revija ne bo najbolj všeč. Kajti v njej naj bi videli kaj smo zares prišli študirat (po navadi takšni stavki niso najbolj rožnato obarvani). Vendar, ko sem jo začela brati, mi je bila že prva razprava všeč. Imela je namreč zgodovinsko vsebino, kar je čisto zame. Naslednji razpravi je bil dodeljen izredno zanimiv naslov - Vodka in pir. To dvoje me je povsem navdušilo nad revijo. Vendar kmalu je sledilo razočaranje, saj so bile na vrsti jezikovne razprave, ki me niti malo niso zanimale. Proti koncu Slavistične revije pa sem doživela čisti šok. Ena izmed razprav je bila namreč napisana v cirilici. Na srečo je moje neznanje rešil slovenski povzetek na koncu te razprave.

Tretja domača naloga

KAJ SEM IZVEDELA PRI TIPKANJU?

• Zanimivo se mi zdi kako lahko čisto običajni znaki (npr. enačaji, oglati oklepaji) polepšajo besedilo oziroma mu dodajo neko večjo vrednost.
• Delo postane bolj zahtevno in ne preveč zabavno, ko je izvorno besedilo zapacano in ne vidiš kaj točno piše. Še manj zabavno je, ko besedilo prekopiraš in ugotoviš, da so nekatere črke med seboj zamenjane.
• Čeprav nisem tip človeka, ki obožuje sedenje pred ekranom, sem tokrat to storila z veseljem, saj sem ustvarjala delo, ki bo koristno za celotno družbo.

Četrta domača naloga

• LITERATURA V MOJEM VSAKDANJIKU

Kamorkoli se odpravim po Ljubljani zasledim izobešen plakat za novo predstavo Menopavza. Ko grem na kosilo, ko se vračam s faksa, ko grem na popoldanski/večerni sprehod, vedno in povsod. Očitno bo tole jesenski hit.

Torej, z literaturo se srečujem čisto vsak dan, saj na dnevni bazi predelujem študijsko gradivo. Ne morem reči, da sem nad tem preveč navdušena, vendar pravijo, da kar je treba ni težko. Priznam, raje prebiram leposlovje. Res je, da študij slovenistike, kot obvezno literaturo, dodeli par leposlovnih del, toda mnogo raje bi prebirala bolj sodobno leposlovje. Ampak, nekako, tudi romani, črtice in povesti iz 19. stoletja zadostujejo. Verjetno, ker nasploh obožujem zgodovinske romane. Vendar pa moram priznati, da književnost 19. stoletja najbolj ne zadovolji moje želje po prebiranju kriminalnih del. Zato zanje spraskam vsaj nekaj uric mesečno in tako potešim svojo potrebo po dozi napetosti in reševanja zločinov.

Ta zapis zgoraj zgleda kot, da sem obsedenka z zgodovinskimi in kriminalnimi romani, to je pa vse. Naj povem, da ni čisto tako kot zgleda. Nadvse rada prebiram tudi Shakespearja, najbolj obožujem soneta 18 in 130. Poezije ne obožujem preveč, vendar on se me je s svojimi deli zares dotaknil.

• RAZMERJE MED VARNOSTJO IN SVOBODO

Vsakdo se želi počutiti zaželenega, ljubljenega, predvsem pa varnega in hkrati svobodnega. Zadnje čase, se mi zdi, da je varnost postala najpomembnejša vrednota. Ves ta socialen svet, ki nas obkroža, nam vedno bolj da misliti, ali smo zares varni. Toda, če se bomo prekomerno ozirali na varnost, lahko izgubimo preveč svobode. To velja tudi v obratni smeri, če bomo preveč svobodni, ne bomo tako zelo varni.

Peta domača naloga

SLOVLIT

SlovLit je spletna stran za vse, ki jih, vsaj malo, zanima slovenščina. Na njem lahko, med drugim, najdemo obvestila kdaj se bo odvijal kakšen simpozij ali predavanje.

V Novi pisariji sem prebrala, da je besedilo na SlovLitu napisano v golem formatu. Najprej si nisem znala čisto predstavljato kako naj bi to zgledalo. Ko pa sem odprla prvo objavo, me je izgled takoj spomnil na zapis besedila v beležnici, skratka čisto enostaven izgled.

Med brskanjem po SlovLitu sem naletela tudi na eno zelo staro sporočilo, iz leta 2010, v katerem so iskali profesorja ruskega jezika za poučevanje v podjetjih ob slovensko-italijanski meji.

Šesta domača naloga

TIKANJE IN VIKANJE V POSLOVNEM SVETU

Z vikanjem izražamo spoštovanje do sogovornika. Načelom naj bi vikali vse ljudi, ki jih ne poznamo in jih srečujemo v raznih okoliščinah. Vendar pravega pravila tukaj ni. Posameznik sam presodi koga bo vikal in koga tikal.

Če nam nekdo predlaga, da ga tikamo, a o tem nismo najbolj prepričani, ga še vseeno lahko vikamo. Mnogokrat predlogi o obojestranskem tikanju niso dobro sprejeti, saj nam je velikokrat nelagodno tikati nekoga, za katerega menimo, da je starejši od nas ali na višjem položaju. Vikanje namreč izraža neko distanco in je bolj varna izbira. Ponekod pa so dogovorjeni, da se med seboj vsi tikajo, kar bi pomenilo, da so vsi enakopravni in enako pomembni (Wikiverza). Tikanje pa prevladuje na vseh družbenih omrežjih, saj tam smo vsi enaki.

POVZETEK PREBRANEGA

PISMENOST

• Pomen besede pismenost se spreminja. Včasih je to bil izraz za redke posameznike, ki so znali oblikovati besedila, danes pa to pomeni, da oseba obvlada znakovni sistem za komunikacijo. Tudi sredstva za pisanje se spreminjajo. Pismenosti je več (branje not, kartografska pismenost, urbana pismenost, ...).
• Komunikacija preko mobilnikov in računalnikov je danes del splošne pismenosti.
• Tiskana knjiga se počasi umika elektronskim knjigam.
• Informacijska družba = Wikipedija in sestrska spletišča. So zelo lahko in prosto dostopna. Po številu člankov na Wikipediji je slovenščina na kar visokem mestu (cca 40). Vsak jezik modelira svet po svoje, zato je zaželeno čim večje število jezikov.
• Pisanje je veščina, ki se je je treba naučiti.
• "Postaviti besedilo" je nekoč pomenilo, da so besedilo pretipkali iz rokopisov v stavni stroj. Danes pa to pomeni naložiti besedilo na kak strežnik.
• cc-licenca - bralcem dovoli prosto razpolaganje z delom.
• Vsebino, ki je označena kot prosta lahko spreminjamo, medtem ko prost dostop poseganja v vsebino ne dovoljuje.
• Slovenske literarnovedne revije: Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Primerjalna književnost.

Pri branju tega poglavja so mi bili, še posebej, všeč realni statistični podatki (koliko Slovencev bere bloge, tabele povezane z Wikipedijo, ...)

KREDIBILNOST

• Danes je manj ovir za objavljanje kot jih je bilo nekoč.
• Objava na spletu je brezplačna.
• Preden objavljeni informaciji zaupamo moramo preveriti avtorja, inštitucijo, v okviru katere je besedilo objavljeno, starost dokumenta, njegov odmev v javnosti, dejstva in besedila na katera se sklicuje.
• Izločitev nepreverljivih, senzacionalnih »odkritij« ni težka, le preveriti moramo mesto objave.
• Na Wikije se lahko zanesemo.
• Strokovnemu recenziranju so podvrženi avtorji, referenti, pisci poglavij v znanstvene zbornike, raziskovalci.
• Recenziranje naj bi preprečevalo objavljanje nepreverjenih razprav in razprav, ki ne upoštevajo strokovnih standardov
• O slepi recenzaciji govorimo, kadar avtor ne ve, kdo je ocenjevalec njegovega izdelka.
• Recenzijski postopek ima 3 možne izide: sprejem članka, njegovo zavrnitev ali pogojni sprejem.
• Dolgi pomišljaj pride v poštev le za členitev dolgih odstavkov, ki jih ne želimo/ne smemo razbiti na manjše (opombe).
• Pred naštevalnim nizom je dvopičje večinoma odveč.
• Tropičje je nestično ločilo, pred njim ni vejice.
• Citiranje je neplačljiva uporaba avtorskih del, neplačljiva pa zato, ker uporabimo le manjši del in ne celega avtorskega proizvoda.
• Na spletu je brezplačno na razpolago citatna podatkovna zbirka Googlovega Učenjaka.
• h-indeks: razmerje med številom največkrat citiranih del in številom citatov.
• Faktor vpliva: številka, ki kaže stopnjo uglednosti znanstvene revije.
• Slovenske znanstvene revije: Primerjalna književnost, Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Knjižnica, Razprave SAZU.
• Tuje revije z razpravami o slovenski književnosti: Slovene Studies, Slavistika.
• Glavni citatni stili: APA (psihologija, družbene vede), MLA (jezikoslovje, humanistika), AMA(medicina, biologija), čikaški (naravoslovje, splošno), wikipedijski. Primerjalna književnost uporablja MLA, slovenistični reviji pa čikaški slog.
• Citat je iz dveh delov: navedenega besedila samega in iz navedbe vira citata.
• Primarni viri: rokopisi, tipkopisi, ki so shranjeni v arhivih.
• Sekundarni viri: tisti, ki so shranjeni v elektronski obliki, ker gre le za preslikano arhivsko gradivo.
• Na zaslonu in na papirju navajanje celotnih URL-jev ne pride v poštev.
• Pomembni viri za biografske članke: Slovenski biografski leksikon, Primorski slovenski biografski leksikon in Novi slovensko biografski leksikon.
• Blogi so zahtevni za citiranje, ker včasih manjka ime avtorja, zaradi ugnezdenih sporočil in naslovov rubrik.
• Pri navajanju zemljevidov navedemo: naslov uporabljene verzije zemljevida, lokacijo in datum kreacije ter zadnje spremembe. Datum dostopa je odveč, prav tako pravega imena avtorja običajno ne poznamo.
• Vire fotografij navajamo neposredno pod fotografije, za njihovo zaporedno številko. Podoben status imajo grafikoni in tabele.
• Kadar je predmet fotografije umetniško delo, najprej navedemo umetnikovo ime in naslov dela, nato pa še ime fotografa in podatke o lokaciji.
• Napake pri citiranju: nepoznavanje temeljnih referenc, poznavanje referenc zgolj v enem jeziku, vljudnostno vključevanje svojih strokovnih kolegov, čeprav za temo niso dovolj relevantni, nenavajanje konkurenčnih avtorjev ali avtorjev, ki jih ne maramo, pretirano samocitiranje, navajanje http-jev, navajanje le http-jev brez podatkov o avtorju, naslovu, spletišču in datumu, navajanje zgolj naslova leksikona, brez naslovov gesel, iz katerih smo črpali, navajati le spletni vir, čeprav obstaja tudi v tiskani obliki.
• Z oblikovanjem pravil citiranja se je ukvarjalo 26 slovenskih wikipedistov, od leta 2004 naprej.

ŽANRI

• Strokovno je tisto, kar ne dosega visokih kriterijev znanstvenega.
• Poljudne članke najdemo v častnikih in nespecializiranih revijah za najširšo publiko.
• Pod knjižno obliko spadajo tudi monografije, ki so objavljene zgolj na spletu.
• Članki na Wikipediji se razlikujejo po dolžini: škrbina (do 10.000 znakov/1500 besed), standardni članki (25000 znakov/3700 besed), članki nad eno avtorsko polo (30000 znakov/4400 besed)
• Status strokovnega pisanja imajo žanri: poročilo o dogodku, povzetek, enciklopedijsko geslo, prosojnice na predavanjih, kritika, učbenik, razprava, navodila.
• Med šolsko strokovno pisanje spadajo referat, esej, diplomska naloga, magisterij in doktorat. Njihov namen je izpolniti šolske obveznosti, za oceno in doseg naziva. Pisec je zato zainteresiran, da ugodi mentorjevim pričakovanjem.
• Priročniki strokovnega pisanja učijo oblikovanje strokovnih spisov od njihovega zasnutka do prezentacije.
• Pri strokovnem pisanju redko ustvarjamo kaj novega. Večinoma se ukvarjamo z že napisanimi besedili, ki jih urejamo, ocenjujemo in popravljamo.
• Popravljanje je izraz za dve strokovni dejavnosti: lektoriranje in korigiranje. Lektura je popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno. Lektor mora odpraviti zatipkanine, pravopisne napake in slogovne pomanjkljivosti. Korigiranje je odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil nekdo drug, ponavadi stavec ali strojni branje. Korektor mora paziti, da bo, po njegovih intervencijah, besedilo čim bolj ustrezalo tistemu, kar je avtor dal iz rok.
• Urednik besedila medsebojno usklajuje, saj se morajo članki ravnati po istih slogovnih in tehničnih parametrih. Odloča se tudi v kakšnem zaporedju si bodo teksti sledili.
• Na Wikipediji je, med sodelavci, zapovedano tikanje. To opozarja na enakopravnost med njimi.
• Dunbarjevo število: maksimalno število stabilnih socialnih odnosov, ki jih lahko vzdržuje posameznik.
• Mitiziranje: konstruiranje razlag, ki oblikujejo všečno podobo skupnosti.
• Daljša strokovna poročila najdemo na družabnem omrežju Linkedln.
• Predmet literarne kritike je literarno delo (roman), predmet strokovne kritike pa strokovno ali znanstveno delo (nova številka znanstvene revije). Literarne kritike imajo status publicističnih besedil, strokovne kritike pa status strokovnih besedil, če so poglobljene pa celo status znanstvenih besedil. Literarne kritike najdemo v dnevnem tisku, strokovne kritike pa v strokovnem tisku.
• Enciklopedijski članki se od drugih vrst strokovnega pisanja razlikujejo po zahtevi za večjo jedrnatost, izpuščajo prepodrobne informacije, črtajo ponavljanja.
• Za Wikipedijo se zahteva upoštevanje načel: soglasnost, sodelovanje, strpnost, vrednostna nevtralnost.
• Kriterij za izbiro novih literarnih zgodovinarjev za vpis v Wikipedijo: avtorstvo strokovne ali znanstvene monografije in znanstvena kompetenca, ki jo jamči doktorski naziv, splošni kulturni pomen ali dejavnost na sosednjem področju.
• Standardna poglavja biografskega članka: Življenje, Delo, Bibliografija, v zgornjem desnem kotu je običajno fotografija osebe, proti koncu poglavja je kategorija Glej tudi (alinejsko navedena gesla na Wikipediji, ki se povezujejo z osebo), Zunanje povezave (navedeni so spletni naslovi na temo) in Viri (iz kje smo črpali informacije). Geslo uvaja kratka oznaka osebnosti.
• ES = Enciklopedija Slovenije
• Specifikacije učbeniškega pisanja: povezovanje učbenikov v serije, dialoškost, poenostavljanje, povzemanje in ponavljanje, privlačna tipografija in skupinsko avtorstvo z urednikom na čelu.
• Priročnik Nova pisarija ima status učbenika.
• Blogerska orodja: WordPress, Googlov Blogger, Siolov Blogos.
• Med literarnimi zgodovinarji ima blog le Aljoša Harlamov.
• Blogerske objave nimajo znanstvenega statusa, ker se izogibajo intenzivni argumentaciji in citiranju in niso podvržene receziranju.
• SlovLit šteje 1650 naročnikov. Člani pa objavijo več kot 800 sporočil letno (razpisi, vabila na dogodke, kritike itd.).

SLOG

• Kompozicijski elementi strokovnih besedil: avtorjevo ime, naslov, izvleček, ključne besede, povezave, kazalo, telo besedila (uvod, teorija, gradivo, analiza, sklep), literatura in priloge.
• UMRIS: uvod, metode, rezultati in sklep.
• Humanistični članki so največkrat izdelek le enega avtorja.
• Naslov naj: izraža temo natančno in jedrnato, je pravopisno pravilen, ne vsebuje krajšav, ni v obliki stavka, ni zapisan z velikimi tiskanimi črkami.
• Podnaslov naj bo od naslova ločen z dvopičjem, naj se začne z veliko začetnico, naj ne ponavlaj izrazov iz naslova.
• K naslovu spada UD-klasifikacija.
• Izvleček/sinopsis/abstrakt v nekaterih revijah sklepa objavo. Štiri sestavni deli izvlečka: predmet raziskave, metode, rezultati in sklep. izvleček naj bo dolg od 100 do 500 besed.
• Ključne besede morajo biti pogoste in, da imajo terminološko težo.
• Kazalo vsebine: naslovi in podnaslovi naj bodo kratki, kratka besedila naj ne bodo pretirano členjena na poglavja, dolga poglavja naj bodo razčlenjena v podpoglavja.
• Povezave so oblika sklicevanja.
• Hibe humanističnega pisanja: gostobesednost, nerazumljivost, pomanjkanje konteksta, slogovna puščobnost, nasilna terminologizacija, zadrege s spolom.
• Zapletanje enostavnih reči je slogovna napaka.
• Dobra znanost ceni veščino preprostega izražanja zapletenih spoznanj.
• Pri pomanjkanju konteksta v besedilu se brez ustreznega pojasnila uporabljata besedi že in šele. Besedi že in šele v izjavi ali v opombi pojasnimo, najpogosteje pa ju lahko mirno izpustimo.
• Odsvetovana je uporaba vrednostnih izrazov celo, kar, samo (izražajo piščevo presenečenje nad dejstvi, ki odstopajo od njegovih pričakovanj). So znak piščevega vrednotenja stvari.
• Koristno slogovno vodilo je, naj bo besedilo sklenjeno, naj se stavki lepo in neprisiljeno vežejo drug na drugega in delajo besedilo kompaktno. Taka povezanost ni nujna pri seznamih ali naštevalnih opisih.
• Tekste, v katerih je v prvi plan stopila retorika, bomo prepoznali po besedah, ki poudarjajo vzročno-posledično povezanost izjav (torej, seveda, očitno).
• Dejstvo, da avtorja citiramo je dokaz njegove uglednosti.
• Skrajnost, ki utegne vanjo pasti pisec začetnik je pretirano ponavljanje posameznih izrazov.
• V literarnovednem pisanju je moteče razširjena uporaba besed predstavljati in predstavnik.
• Standardni način prezentacije strokovnih informacij je obnavljanje, najpogosteje v strokovnih časopisih, monografijah, redkeje pa na radiu in televiziji.
• Hitrost tihega branja je 250 besed/minuto (povprečen zgodovinski roman v obsegu 70000 besed vzame približno 5 ur časa).
• Informativna vrednost predavanja je manjša od informativne vrednosti prebranega besedila (poslušalec pogreša kako se zapiše kakšno tuje ime, lahko presliši letnico).
• Slabe lastnosti prezentacijskih programov: predavatelja lahko zavedejo, da predavanje postane samo prebiranje alinej na prosojnicah, poslušalci sledijo tekstu na prosojnicah, namesto predavatelju.
• Prosojnice so koncipirane za seznamsko podajanje informacij.
• Prosojnice naj vsebujejo: naslove in podnaslove, slike, grafikone, kratke definicije ali citate, ne pa daljših kosov besedila (zavajanje študenta v napačno domnevo, da je na prosojnicah vso potrebno znanje). Do daljših tekstov naj vodijo povezave, posamezna alineja naj ne obsega več kot eno vrstico.
• Prezentacijski model (Japonska) pechakucha: nastal je za potrebe kratkih, dobrih 6 minut dolgih prezentacij z 20 prosojnicami, ki si slede v ritmu 20 sekund.
• Besedilo na spletu je slikovitejše od natisnjenih besedil, saj kvalitetne fotografije zahtevajo dražji papir, barve tisk dodatno podražijo, prostor za sliko je skopo odmerjen.
• Prevlada slikovne informacije nad besedilno naj bi se dogajala zaradi manjšega napora, ki ga zahteva dekodiranje slikovnih informacij, za razliko od besedilnih. To pa vodi v duhovno pasivnost.
• Avtorstvo fotografij je strogo individualno.
• Ime fotografa lahko spustimo le takrat, ko se ta podpiše z vzdevkom.
• Fotografija običajno ni objavljena samostojno, ampak v kombinaciji z besedilom oz. v družbi drugih slik, fotograf je večinoma eden sam, fotograf je praviloma podpisan pod sliko, za njenim naslovom (pri tekstih pa je avtor zapisan pred naslovom).
• Fotoreportaža: delež fotografije prevladuje.
• Mesta za hrambo posameznikovih fotografij z javno namembnostjo: Picasa Web Albums, Shrani.si, Yahoojev Flickr, Facebookov Instagram, Microsofov OneDrive.
• V Digitalni knjižnici Slovenije so zbirke fotografij: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK, zbirka fotografij prve svetovne vojne, zbirka fotografij Frana Vesela. DLib hrani še nekaj 3D-predmetov, družinske albume, notno gradivo, razglednice.
• Wikimedijina zbirka: skladišče od koder zajemajo slikovno gradivo vsak druga Wikimedijina spletišča (Wikivir, Wikiverza, Wikipedija), ne glede na jezik. Opremljene so z licenco cc.
• Prepovedana je objava kiparskih in slikarskih del umetnikov, knjižne ilustracije (razen, ko je od smrti avtorja minilo že več kot 70 let), fotografij stavb, kamnoseško obdelanih nagrobnikov.
• "Svoboda panorame": FOP, omogoča objavo tistih del, ki stojijo na javnih mestih (ponekod tudi v notranjosti nekaterih javnih stavb), ne da bi bilo umetnika treba za to prositi.
• Do 29. 4. 1995 so, po zakonu, avtorske pravice potekle 25 let po objavi, nato so to podaljšali na 70 let.
• Z paralelno zalogo javno uporabnih fotografij bi postopoma vzpostavili okolje svobodne kulturne izmenjave, v katerem bi avtorski napuh, avtorska zaščita in trgovanje s temi proizvodi izgubili svoj pomen.
• Slovenski wikipedist Eleassar je za izbirs označil stotine slik mostov, razglednih stolpov, kozolcev, češ, da gre za umetniška dela, katerih fotografskih reprodukcij, po zakonu, ni dovoljeno razširjati.
• V Wikimedijini zbirki so dostopna samo tista dela arhitekta Jožeta Plečnika, ki jih je napravil za Prago in so jih v zbirko postavili češki wikipedisti.
• Za nalaganje slik v Wikimedijo je potrebno izpolniti obrazec.
• Slabo dokumentirane slike administratorji označijo s predlogo ovl (opis, vir, licenca), če se pomanjkljivosti ne popravijo jih izbrišejo.
• Informacijska grafika je oblika vizualizacije podatkov (vizualna prezentacija podatkov).
• Skupina programskih orodij GIS (geografski informacijski sistemi): Geopedija, Google Earth, Google Maps.
• Pri grafičnih kazalih vemo, da imamo opravka z empirično literarno vedo.
• Besedilo v tabeli ne sme biti obojestransko poravnano, saj to povzroča grde praznine med besedami.
• Črtni kronološki grafikon izhaja iz feljtonskih romanov v slovenščini.
• V literarni vedi so uporabljene: Grafikon (črtni, stolpčni, tortni), diagram (časovni, drevesni, organizacijski), kartogram, shema, piktogram.
• V slovenski literarni vedi je prva začutila potrebo po zemljevidih Marja Boršnik. V prvi knjigi Tavčarjevih zbranih del je objavila Načrt Poljan v drugi polovici XIX. stol.

ISKANJE

• Da ne bi prihajalo do zamenjav avtorjev pri Cobissu za to poskrbi številska identifikacija vsakega avtorja.
• ORCID je mednarodna, interdisciplinarna, odprta, neprofitna civilna organizacija, ki jo podpirajo založniki in akademske inštitucije ter njihove objave opremi z enkratno digitalno oznako (16 mestna) in avtomatizira njihovo medsebojno sklicevanje. Je ena izmed oblik mednarodne standardne identifikacije imen.
• Identifikaciji knjižnih objav je od 1970 dalje namenjena številka ISBN. Oznaka je deset mestna. Številke pomenijo državo oz. jezik (961 za slovenske knjige), založbo, tri cifre označujejo knjigo znotraj založbe in zadnja je kontrolna cifra.
• Številka UDK, ki spremlja objave poskrbi za pravilno umeščenost objave na določeno strokovno področje.
• Literarne vede imajo znotraj humanistike šifro 6.07.
• DOI je standard za označevanje spletnih objav, ki streže lažjemu in trajnejšemu dostopu do znanstvenih podatkov in prispeva k njihovi večji vidnosti. Številka pred poševnico pomeni založnika, številka za poševnico pa je številka publikacije.
• Na Slovenskem je za identifikacijo publikacij uporabna številka COBISS, s katero je opremljena vsaka, pri nas registrirana objava, ne glede na medij. Klik na to povezavo na wikijih nas pripelje direktno na Cobissov biografski zapis o publikaciji.
• ISSN Slavistične revije je SP=0350-6894.
• Namesto izraza podatek se nekateri zavzemajo za izraz zajemek, ki naj bi natančneje izražal produkcijo in reprodukcijo znanja v humanistiki in izven nje.
• Podatek že s svojo etimologijo govori, da gre za nekaj "danega", izraz zajemek pa asociira na to, da gre za nekaj kar je bilo zajeto. Zajemki ne obstajajo sami po sebi, ampak nastanejo šele zaradi potrebe po nadaljnji obdelavi. Zajemki so podatki v kontekstu znanstvenega raziskovanja.
• Informacije so dveh vrst: dokument in podatek. Dokument je fizična reprezentacija informacije s funkcijo. v literarni vedi je dokument drugo ime za besedilo. Podatki so osnovni elementi informacije, pridobljeni večinoma z meritvami in prikazani v formatiranih zapisih v podatkovni zbirki sli v obliki tabel in grafov. V praksi se obe vrsti informacij združita.
• Podatki, ki so dostopni za javno rabo: besede v slovarjih, publikacije v objavljenih bibliografijah, avtorji v leksikonih in enciklopedijah npr. Razvezani jezik: Prosti slovar žive slovenščine, Primorski biografski leksikon, slovarji na spletišču Fran, Slovenska biografija.
• Alineje prisilijo pisca v disciplino pri naštevanju in k premisleku o morebitni hierarhiji med naštetimi elementi.
• Kazala in literatura na dnu članka tudi spadata pod sezname.
• Naloga literarne zgodovine je namesto oblikovanja velike razdvojene zgodbe, registriranje novih izbirnih možnosti (žanrskih, slogovnih, medijskih).
• Zgodba želi pojave definirati po njihovem bistvu, seznam pa jih definira z naštevanjem njihovih lastnosti. Zgodbeni pristop se zdi špekulativnejši, seznamski pristop pa implicira, da je bistvo stvari neizrekljivo in nedostopno.
• Seznami sporočajo, da je svet neskončen, raznoroden, nepovezan.
• Retorični figuri, ki strukturirata sezname sta kopičenje in naštevanje.
• Eco kaže na ustreznost seznama novodobnemu potrošniškemu dojemanju sveta (nakupovalni seznam), za katerega sta značilna izobilje in pogoltnost.

DIGITALNA HUMANISTIKA

• Literarnemu segmentu znotraj digitalne humanistike ustreza področje empirične literarne vede (kvantitativna literarna zgodovina), jezikovnemu segmentu pa podpodročje računalniškega jezikoslovja.
• Digitalna humanistika je področje stika dveh kultur; znanosti in humanistike.
• Izraz digitalna humanistika je bil leta 2005 prvič zapisan v slovenščini.
• Wikipedijski članek o kultoromiki smo najprej zapisali v slovenščini; marec 2011 (pol leta za tem se je pojavil v angleščini).
• DH-nagrada: podeljujejo jih za programska orodja, za prispevke, ki niso v angleščini, za blog, članek ali kratko monografijsko publikacijo.
• Ravnanje s podatki na področju digitalne humanistike: zajem, obogatitev, analiza, interpretacija, razpečevanje in hranjenje, kolaboracija, meda DH-dejavnosti.
• Digitalna humanistika kot segment empirične znanosti temelji na konstrukciji in uporabi podatkovnih zbirk, njene rezultate prepoznamo po vizualni privlačnosti, s katero želi doseči večji učineka na publiko.
• Prva slovenska digitalnohumanistična podjetja: oblikovanje konkordančnih slovarjev in besedilnih korpusov v jezikoslovju.
• Po digitalizaciji vsebin se je leposlovje začelo zbirati na spletišču Zbirka slovenskih leposlovnih besedil, danes je na prvem mestu Digitalna knjižnica Slovenije, zanemarljiv ni tudi študentski projekt Slovenska leposlovna klasika (Wikivir). Popis svega slovenskega digitaliziranega leposlovja je mogoče najti v zbirki Slovensko leposlovje na spletu.
• Pod empiričnostjo razumemo: pridobivanje materialnih dokazov z eksperimentiranjem in opazovanjem, merjenje podatkov, preverljivost meritev.
• Javno dostopne so samo tiste empirične raziskave, ki se odvijajo v akademskem okolju.
• Prvi javno dostopni računalniški zbirki na Slovenskem sta bili zbirki slovenskega zgodovinskega romana in kmečke povesti.
• Cobiss je prvi večji slovenski humanistični projekt. Temelji na podatkovni zbirki, spada v bibliografijo, besedilni korpusi in digitalizirani slovarji (SSKJ).

NEZNANE BESEDE

• adoracija - čaščenje
• aforizem - zgoščeno izražena duhovita, globoka misel, izrek
• akumulacija - kopičenje
• analfabet - nepismen človek
• arbitraren - poljuben
• asketizem - stroga vzdržanost
• atavizem - ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih
• benigen - nenavaden
• blamaža - sramota
• datacija - časovna določitev pojava
• defetizem - malodušje
• deskriptiven - opisen
• diapazon - razpon
• diletantizem - nestrokovno, površno opravljanje kakega dela
• disambigvacija - razločitev pomenov
• disertacija - znanstvena razprava za dosego doktorskega naslova
• egalitarizem - enakopravnost
• embargo - trgovinska zapora
• eminenten - zaradi izrednih sposobnosti zelo cenjen, odličen
• enumeracija - naštevanje
• famulus - služabnik, pomočnik, zlasti pri kakem znanstveniku
• feljton - živahno, duhovito pisan literarni sestavek, navadno grafično ločen od drugega gradiva, podlistek
• frekventnost - pogostost
• haiku - pesem iz treh verzov po pet, sedem in pet zlogov, ki zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, povezan z dogajanji v človekovi notranjosti
• hendikepirati - spraviti koga v neenak, slabši položaj
• hermetizem - značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
• imperativ - nujnost
• inercija - lenobnost, nedelavnost
• inertnost - nedelavnost
• iniciacija - začetek kake dejavnosti, novega obdobja
• interpunkcija - postavljanje, uporabljanje ločil
• intuitiven - oster
• jalovo - ne da pričakovanega uspeha
• kolofon - podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
• kompenzirati - nadomestiti
• kompozicija - strokovno pisanje
• konciznost - jedrnatost
• konformizem - sprejemanje in upoštevanje družbenih ali skupinskih norm zaradi osebnega udobja, koristi, prilagodljivost
• kontaminirati - združiti
• konzultirati - spraševati za strokovno mnenje
• konzumirati - porabiti
• korespondenca - dopisovanje
• korifeja - prvak
• lamentacija - tožba
• larpurlartizem - nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena
• latovščina - nerazumljivo govorjenje
• lukrativen - donosen
• maligen - škodljiv
• Manierizem - umetnostni slog med renesanso in barokom
• marginalizirati - odrivati
• nihilizem - nazor, ki zanika splošno veljavne vrednote in norme
• nivelizirati - izenačiti
• okrcati - ostro zavrniti
• ortodoksnost - popolno priznavanje sprejetih, ustaljenih verskih dogem, predpisov
• ortofoto - geometrijsko popravljen fotografski posnetek zemeljskega površja iz zraka
• paberkovati - iskati, nabirati sploh
• parcialen - delen, nepopoln
• pasus - odlomek, del
• polemika - ostra izmenjava nasprotujočih si mnenj, navadno glede kakega znanstvenega, literarnega, filozofskega vprašanja
• pregnanten - jedrnat
• prgišče - majhna količina nečesa
• recenzija - prikaz strokovnega mnenja, sodbe o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost
• servilno - kdor si s pretirano uslužnostjo, vdanostjo prizadeva pridobiti naklonjenost nadrejenih
• sinopsis - izvleček
• sintagma - besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena
• smelejši - pogumen
• srenja - ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj
• sublimen - vzvišen
• tendenčen - namen ima doseči prepričevalni učinek
• ukalupljati - delati, da kaj poteka po ustaljeni ali pogosto ponavljajoči se obliki
• uzurpacija - nezakonita, nasilna prilastitev
• variirati - spreminjati se
• veduta - slika, na kateri so natančno, stvarno upodobljeni mesto, pokrajina ali njun del
• vobče - nasploh