Uporabnik:Sarah Rink

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Nova pisarija[uredi]

Vtis po prvem in drugem branju[uredi]

Delo je na prvi (in drugi) pogled napisano zelo strokovno. Daje namreč poglobljene informacije o današnji informacijski družbi in predvsem o Wikimedijinih spletiščih, ki jih doslej, z izjemo Wikipedije, nisem poznala. Zdi se mi zanimiv in priročen način ohranjanja in podajanja informacij širši javnosti. Tukaj bi izpostavila predvsem spletišče Wikivir, s katerim smo se študenti že bolje seznanili ob tipkanju objave iz podlistka časnika Slovenski narod.

Navdihujoče je dejstvo, kako se informacijska družba spreminja in kako različne poglede imamo med seboj glede tega. Tako kot v knjigi navaja avtor, nekateri radi obračajo tehnologijo sebi v prid, spet drugi imajo raje vse na papirju. Po mojem mnenju so, glede na današnji razvoj tehnologije in z njo tudi družbe, podatki na raznih spletiščih vsekakor koristni in dobrodošli, vendar pa se sama bolje znajdem s knjigo v roki v fizični obliki, kakor pa ob prebiranju podatkov na spletu. S tem razlogom sem tudi kupila delo Nova pisarija.

O poglavju "Bralec"[uredi]

Do gradiva lahko dostopamo na več načinov. Potrebno pa je razlikovati med dvema dostopoma, in sicer, prost in odprt. Oba dostopa sta brezplačna, a pri prostem dostopu ima materialne pravice založba, medtem ko pri odprtem dostopu ima te pravice avtor sam.

Do konca poglavja Digitalna pismenost[uredi]

Danes je objavljanje takšnih in drugačnih objav, člankov mnogo lažje, kot je bilo včasih. Alan Sokal, ugleden matematik in fizik, se je "poigral" z javnostjo, ko je objavil pisarijo, ki so ji uredniki slepo zaupali.

Do konca poglavja Zaslon in papir[uredi]

Poglavje govori o citiranju, prepisovanju, o citatnih indeksih in citatnih slogih, o virih ter literaturi ... Med drugim avtor navaja tudi slovenske znanstvene revije, v katerih objavljajo slovenski literarni zgodovinarji. Med najkvalitetnejše se uvrščajo Primerjalna književnost, Slavistična revija, Dve domovini, Jezik in slovstvo, Razprave SAZU in druge. Podatke o publikacijah, ki jih uporabljamo, je najbolje preveriti v Cobissu, ki ponuja tri oblike zapisov enot, in sicer polni, ISBD ter COMARC.

Vtis o Slavistični reviji[uredi]

Ob prebiranju Slavistične revije me je najbolj pritegnil prvi članek, ki govori o Poljanskem rokopisu in o jeziku, ki je v rokopisu uporabljen. Sama imam namreč korenine iz Poljanske doline in mi je to narečje zelo blizu. Čeprav avtor rokopisa ni znan, je jasno, da je bil pisec izobražen in razmeroma jezikovno ozaveščen.

JEZIK POLJANSKEGA ROKOPISA[uredi]

Jezik tega rokopisa, ki je najverjetneje nastal v kapucinskem samostanu v Škofji Loki, uvrščamo med rovtarsko in gorenjsko narečno skupino. Tujejezična predloga rokopisa je bila ena od izdaj dela Kristusovo življenje nemškega avtorja. Slovesnka predloga pa je bil zagotovo rokpis, ki nosi naslov Jezusovo življenje v sto postavah, ki pa žal ni dobro ohranjen. Namen rokopisa je torej nedvomno približati vero ljudem in le-to poglobiti.

3. september[uredi]

Rojstni dan imam 3. septembra. Na ta dan se ni rodil noben literat. Literati, ki so umrli 3. septembra, pa so George Lillo, Ivan Sergejevič Turgenjev in Mihael Kološa.

3. september na SlovLitu[uredi]

Članek, ki je bil 3. septembra 2015 objavljen na SlovLitu, nosi naslov Matura - Lektorsko društvo septembra - Razprave o DH brez stroškov. Zapis govori o objavi Zavoda RS za šolstvo in sicer o povabilu k razpravi o spremembah učnega načrta za predmet slovenščina v osnovni šoli. Predsednica Lektorskega društva Slovenije se je na članek odzvala z odgovorom, v katerem je navedla podatke o srečanjih v Društvu.

Literarnovedni dogodek[uredi]

16. novembra 2017 je v Krajevni knjižnici Železniki potekala predstavitev knjige Kar tresla se je od lepote, ki nosi podnaslov Folklorne pripovedi iz Selške doline. Delo je predstavila Katja Mohorič Bonča, ki je ena izmed avtoric omenjene knjige. Knjiga vsebuje 551 folklornih zgodb, ki se nanašajo na življenje in delo v Selški dolini.

Slovar novih besed[uredi]

  • Alineja: točka, vrstica, element v seznamu
  • Enter: vnašalka
  • Ad hoc: posebej za ta primer
  • IKT: informacijsko-komunikacijska tehnologija
  • ludizem: zavračanje industrijskih izumov
  • niansa: odtenek
  • kredibilnost: verodostojnost, zanesljivost
  • plagiiranje: prepisovanje, plonkanje
  • preferenca: prednost, ugodnost
  • paginiran: oštevilčen
  • imponirati: vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti, vedenja
  • kapitelka: velika črka v velikosti male
  • pregnanten: jedrnat, zgoščen