Uporabnik:RebekaMislej

Iz Wikiverza
(Preusmerjeno s strani Uporabnik:Rebeka Mislej)

Sem Rebeka Mislej, študentka slovenistike in zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Test 12. 2. 2021[uredi]

--Rebeka Mislej 08:08, 12. februar 2021 (CET)

Vprašanja 1. Spomni se imena in priimka literarnega zgodovinarja, ki je bil dolga leta urednik zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. (Njegova slika.) (1) Če njegovemu priimku spredaj pritakneš oznako za Ludolfovo število, dobiš drugega literarnega zgodovinarja, ki ima čisto slučajno enako ime. (1)

1. France Bernik. France Pibernik.

Z besedo ali dvema označi njegovo torišče. (Tj. torišče tega drugega literarnega zgodovinarja) (1)

France Pibernik je slovenski pesnik, pisatelj in esejist.

2. Ko smo v gimnaziji pisali test iz glasbe, smo se dijaki dogovorili, da bo kašljanje pomenilo, da je v odgovor treba zapisati Mozart, za Beethovna se je tisti, ki ga je prepoznal, useknil v robec, in za Smetano je bil ne vem več kateri drugi zvok. Danes izpitno solidarnost prakticiramo z mobiji, s spletom ali s pomagači, ždečimi v kotu. Skušnjavi plonkanja bomo skušali pobegniti z individualnimi nalogami.

V Cobiss vtipkaj svoj priimek, na desnem robu iskalnega polja namesto vse gradivo izberi knjige in klikni na prvo knjigo, ki se pojavi med zadetki (precej bo diplomskih del). Če bo prva knjiga na seznamu zapletena, izbereš pač naslednjo. Zadoščali bodo Osnovni podatki, lahko pa seveda izhajaš iz zavihka Podrobni podatki. Označi zapis, prekopiraj ga na svojo stran za odgovore in uredi tako, kot se to napravi za seznam literature. Na zaslonu naj ostane samo urejena referenca, prekopirano smetje pobriši. Točke se dobijo za izbor, zaporedje, ločila, ležeči tekst in povezavo na Cobiss (več bo vredna tista z uporabo predloge), prek katere bova z Andražem Ježem lahko preverila izdelek. (5)

2. Marija Mislej. Izmik. Gorica: samozaložba, 1988. COBISS

3.

_______________ termin ljub nam je in pravi

za tipko to, ki prvi znak v povedi brez muke prevelike nam napravi. Ker na slovensko izrazje nekaj stavi, študent prisluhne asistenta nauku, ki tujke črta v skoraj vsakem stavku: shift kmalu shiral bo v naši sredi. (1)

3. Dvigalka.

4.


Senatorji Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani brez glav

Brez glav senatorji sedijo, povedi modre govorijo. Je fotografu v zabavo, ko odbije učenjaku glavo? Ne, kriva je zakonodaja. Katere le postave se je zbal, da žive je ljudi ob glavo dal?

4. Zbal se je Zakona o varstvu osebnih podatkov.

(1)



Test za test[uredi]

--Rebeka Mislej 07:46, 15. januar 2021 (CET) 1. Aaron Swartz je objavil podatke iz baze ameriških zveznih sodišč in jih objavil na spletu. --Rebeka Mislej 07:49, 15. januar 2021 (CET)

Domače naloge[uredi]

Prva domača naloga: Članek iz Slavistične revije[uredi]

Ob pregledovanju arhiva Slavistične revije je mojo pozornost pritegnil članek z naslovom Dve idejni strukturi v slovenski krajši pripovedi po letu 1980, avtorja Mirana Štuhca.

Povzetek[uredi]

Članek govori o dveh popolnoma nasprotnih idejnih strukturah, ki se pojavljata v krajši pripovedni prozi avtorjev druge polovice 20. stoletja. Avtor članka obstoj obeh struktur utemeljuje in pojasnjuje ob konkretnih delih znanih in manj znanih slovenskih avtorjev.

Za utemeljitev prve idejne strukture, ki subjekt predstavi kot nemočnega predstavnika družbe, ki so ga izoblikovale travmatične razmere takratne družbe, avtor izbere deli pisatelja Draga Jančarja, Pogled angela in Prikazen iz Rovenske. V obeh omenjenih delih namreč najdemo motiv nasilja, pobojev, političnih pritiskov in sovraštva, ki sooblikujejo eksistencialno problematiko, s katero se sooča subjekt. Omenjeno idejno strukturo pa najdemo tudi v delih drugih avtorjev, npr. delih Rudija Šeliga in Andreja Blatnika. Druga idejna struktura, ki jo avtor članka predstavi, pa je nekoliko manj pogosta in poudarja subjektovo klenost, voljo in kolektivni duh. To strukturo je moč najti v zbirki z naslovom Olive in sol avtorja Marjana Tomšiča. Subjekt Tomšičevih del verjame v večnost narave in je z njo v harmoniji, v čemer se loči od subjekta prve idejne strukture. Kot pisatelja, ki se je v svojem delu poslužil druge idejne strukture, avtor članka navede tudi Marka Kravosa.

O avtorju[uredi]

Miran Štuhec je slovenski literarni zgodovinar, literarni teoretik in univerzitetni učitelj. Rodil se je v Mariboru, kjer je končal gimnazijo. Študij je nadaljeval na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1977 diplomiral iz slovenistike in sociologije. Kasneje je tam tudi magistriral. Doktoriral je na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Podrobneje se ukvarja s slovensko prozo 19. in 20. stoletja, svoje delo pa redno objavlja v slovenskih in tujih revijah. Je redni profesor na Oddelku za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Mariboru, kjer poučuje književnost.

Druga domača naloga: Članek iz revije Jezik in slovstvo[uredi]

Za drugo domačo nalogo sem virtualno prelistala Jezik in slovstvo. Prebrala sem članek z naslovom Tema nasilja totalitarnih režimov v literarnih besedilih nekaterih slovenskih pisateljic in publicistk, ki ga je napisala Agata Glaz.

Povzetek[uredi]

Razprava govori o delih štirih slovenskih pisateljic, ki so v prejšnjem stoletju izkusile grozote dveh totalitarnih režimov, ki sta se razvila na evropskih tleh — nacizma in komunizma. Avtorica članka nam predstavi, kako so politične razmere takratnega časa vplivale predvsem na položaj ženske in literaturo, ki je nastala v duhu tistega časa.

Nacizem in komunizem ter njun pogled na ženske[uredi]

Za razumevanje razprave je nujno potrebno poznati nekaj glavnih značilnosti obravnavanih totalitarnih sistemov. Nacizem se je razvil v Nemčiji pod vodstvom Adolfa Hitlerja po prvi svetovni vojni. Zanj sta značilna antisemitizem in rasizem. Naravnan je kapitalistično, po čemer se loči od nasprotnega komunizma. Oba režima sta se posluževala zapiranja političnih nasprotnikov v posebna taborišča, nacizem je uvajal tako imenovana koncentracijska, komunizem pa delovna taborišča. Ideologiji obeh sistemov se razhajata tudi v njunem pogledu na položaj ženske. Nacizem je poudarjal vlogo matere, ki bo ostala doma in rojevala (predvsem) klene nemške dečke, ki bodo ponosno zastopali nemški rajh. Brezposelnost žensk je oblast celo nagrajevala. Nasprotno pa so se ženske v komunizmu uveljavile kot pomemben člen uporniškega gibanja, saj je socializem spodbujal njihovo aktivnost in izobraženost.

Prav te razlike so odločilno vplivale na delo štirih slovenskih pisateljic, ki jih avtorica v nadaljevanju predstavi. To so Angela Vode, Alma Karlin, Maja Haderlap in Angela Piskernik.

Angela Vode[uredi]

Angela Vode je slovenska pisateljica in intelektualka, ki je svoje trpko srečanje z nacizmom in komunizmom zajela v izčrpnem delu z naslovom Skriti spomin. Čeprav je delo napisano v avtobiografskem žanru, je pisateljica skopa v navajanju podatkov iz svojega osebnega življenja, dodobra pa se je posvetila takratnim političnim razmeram in njihovemu vplivu na družbo. Skriti spomin je razdeljen na tri poglavja: poglavje z naslovom Aktivistka, ki opisuje njeno politično delovanje v Komunistični partiji ter njena prizadevanja za enakopravnost žensk, poglavje z naslovom Kaznjenka, ki govori o njenem prestajanju kazni v taborišču v Ravensbrücku, kamor so jo poslali zaradi upiranja proti zavezništvu nacistov in komunistov. Zadnje poglavje nosi naslov Izobčenka. Slednje priča o njenem življenju po izgonu iz Komunistične partije in predstavlja najbolj grenko obdobje pisateljičinega življenja. Angela Vode je velik pomen namenila svojemu jezikovnemu slogu in stilu pisanja (ločilom, poudarkom, stopnjevanju), ki poudarja njeno prizadetost ob najbolj travmatičnih dogodkih njenega življenja. Po romanu so leta 2009 posneli tudi film.

Alma Karlin[uredi]

Alma Karlin je po rodu Slovenka, a je živela v Avstriji, pisala pa je izključno v nemščini. V svojem delu Moji zgubljeni topoli. Spomin na drugo svetovno vojno opiše težko življenje, ki ga je zaznamovalo njeno nestrinjanje z nemško oblastjo in njeno ideologijo. V realistični stil pisanja vpleta ironijo, s katero subjektivno oriše svoj pogled na politične razmere takratnega časa.

Maja Haderlap[uredi]

Maja Haderlap je koroška slovenka, ki je v svojem delu Angel pozabe prav tako kot Alma Karlin opisala grozote nacističnega režima. Skozi oči več žensk opiše življenje v taborišču, nasilje nacistov ter pomore, ki pa protagonistk niso zlomili, temveč utrdili za delovanje proti nacizmu v zaledju. Roman Angel pozabe pa je pomemben tudi zato, ker je javnost opozoril na kakovost pisanja manjšinskih slovenskih avtorjev na avstrijskem Koroškem.

Angela Piskernik[uredi]

Angela Piskernik je slovenska intelektualka in aktivistka, ki se je prav tako znašla med žrtvami nacistov. Prav tako kot sodobnica Angela Vode je bila zaprta v koncentracijskem taborišču Ravensbrück, svojo travmatično izkušnjo pa je opisala v več zvezkih, kamor je zapisovala tudi pričevanja drugih taboriščnic. Zvezke, ki jih ji je uspelo pritihotapiti iz taborišča, danes hrani ljubljanski arhiv dokumentov iz obdobja druge svetovne vojne, tako neprecenljivi pa so prav zaradi podrobnih opisov takratnega krutega ravnanja nacistov.

Moje mnenje[uredi]

Članek se mi je zdel zelo zanimiv in je takoj pritegnil mojo pozornost. Ker poleg slovenistike študiram tudi zgodovino, in me tematika totalitarizma zanima, je bilo branje članka pravi užitek. Še posebej mi je všeč, da se avtorica v svoji razpravi osredotoči na ženske takratnega časa in njihovo delo, ki je sicer v javnosti pogosto zanemarjeno.

Tretja domača naloga[uredi]

Za tretjo domačo nalogo smo morali prebrati in raziskati pesem z naslovom Ciproš, ki jo je napisal Janko Glazer. Janko Glazer je slovenski pesnik, literarni zgodovinar, knjižničar in urednik. Rodil se je leta 1893 v Rušah v kmečki družini. Končal je gimnazijo v Mariboru, svoja študijska leta pa je prebil v Gradcu, na Dunaju, v Zagrebu ter v Ljubljani, kjer je študiral slavistiko in germanistiko. Med letoma 1920 in 1926 je učil kot profesor na mariborski gimnaziji, kasneje pa se je zaposlil v mariborski Študijski knjižnici in bil nekaj let tudi njen ravnatelj. Poročil se je z Marijo Robnik, v zakonu pa sta se jima rodila dva otroka — hčerka Alenka ter sin Matija, ki pa je leta 1945 padel v bojih pri Brčkem. Trpko izgubo sina Glazer leta 1948 opiše v svoji pesmi Ciproš. V njej avtor svojo bolečino primerja z brazgotino, ki se sicer zaceli, a iz nje vedno znova priteče kri.

Viri:

Četrta domača naloga[uredi]

Za našo naslednjo domačo nalogo smo se morali sprehoditi po arhivu spletne strani SlovLit ter poiskati komentar, ki je bil na stran objavljen na naš rojstni dan, ter ga pokomentirati. Sama sprva nisem imela sreče, saj na dan mojega rojstva na stran ni bil objavljen niti en komentar, nato pa sem se pomaknila malo višje in naletela na komentar naslovom Čatež avtorja Aleša Bjelčeviča. Že takoj se mi je posvetilo, za kaj bi v komentarju lahko šlo, moje sume pa je potrdil že bežen pogled na komentar. Gre za slavistom namenjeno povabilo na tradicionalne pohod, ki nosi ime po Levstikovem delu Popotovanje iz Litije do Čateža. Če bi bile današnje razmere običajne, bi podobno povabilo kakšen teden nazaj dobili tudi mi, tako pa sem se morala zadovoljiti s povabilom iz leta 2002. Čeprav me ob prebiranju komentarja sprva prevevala žalost, ker te izkušnje (letos) ne bom doživela, je to neprijetno čustvo kmalu zamenjalo občudovanje, ker je Popotovanje tradicija, ki ji ostajamo zvesti še danes.

Peta domača naloga: literarna zgodovinarka Irma Ožbalt[uredi]

Irma Ožbalt se je rodila 6. 11. 1926 v Žužemberku. Že kot dvoleten otrok se je s starši preselila v Šempeter v Savinjski dolini, kjer je obiskovala osnovno šolo. Šolanje je nato nadaljevala na gimnaziji v Celju in Ljubljani, po opravljeni maturi pa je študirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1952 diplomirala iz slovenskega in angleškega jezika s književnostjo. Leta 1966 se je preselila v Montreal, kjer je več let poučevala angleščino kot tuj jezik. Tam je kasneje tudi magistrirala in doktorirala.

Delo[uredi]

Njen opus obsegajo številna prevedena dela slovenskih in tujih avtorjev, npr. dela Prežihovega Voranca, Ivana Cankarja ter Morleya Callaghana. Napisala je številne novele in črtice, ki jih je objavljala v različnih revijah, izdala pa je tudi dela z naslovi Mrzle peči, Dež gre in Anka.

Šesta domača naloga[uredi]

Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je največja zbirka leposlovnih besedil na Slovenskem. Zbirka izhaja vse od leta 1946 na pobudo Ivana Prijatelja, ki je predstavil tudi zgled tovrstnega uredništva. Prvi urednik zbirke je bil literarni zgodovinar Anton Ocvirk, po njegovi smrti pa je urejanje prevzel France Bernik. Sprva je izhajala pri založbi DZS, nato pa prešla pod založbi Obzorja in Litera, od leta 2011 pa izhaja pod okriljem Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Njen trenutni urednik je Matija Ogrin.

Na seznamu avtorjev, katerih dela so zbrana v zbirki, lahko najdemo številna velika imena slovenske literature. Najobsežnejši je opus Ivana Cankarja, sledijo pa mu opusi Frana Saleškega Finžgarja, Juša Kozaka, Janeza Trdine, Prežihovega Voranca, Otona Župančiča, Frana Levstika in Josipa Stritarja. Na seznamu lahko opazimo le eno žensko ime, in sicer Zofko Kvedrovo, njen opus v zbirki Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev pa obsega 3 zvezke.

Sedma domača naloga[uredi]

Literarni leksikon je zbirka monografskih študij o vprašanjih, ki si jih zastavlja literarna teorija. Nastajal je na pobudo slovenskega literarnega zgodovinarja Antona Ocvirka, in sicer med leti 1979 in 2001 znotraj zbirke Studia litteraria pod okriljem ZRC SAZU in DZS. Literarni leksikon je sestavljen iz študij, ki so razvrščene v zvezke glede na njihovo tematiko (V zvezkih najdemo teme: splošni literarni pojmi, metode; dobe, gibanja, smeri; vrste, zvrsti, oblike, področja; poetika, stil in verz). Do leta 2001 je bilo izdanih 46 zvezkov. Urednik prvih desetih je bil njegov pobudnik Anton Ocvirk, nato pa je njegovo urejanje prevzel literarnoteoretični oddelek Instituta za slovensko literaturo in literarne vede. Posamezne zvezke sestavljajo gesla, ki so glede na njihovo pomembnost različno dolga, bibliografija, v kateri so navedena pomembna slovenska in tuja dela, ki so vplivala na nastanek zvezka, stvarno kazalo, ki vsebuje termine ter imensko kazalo, v katerem so navedeni vsi v študiji omenjeni avtorji.

Osma domača naloga: Nalaganje fotografije v zbirko[uredi]

Za našo osmo domačo nalogo smo se nadobudni študentje slovenistike morali pobližje spoznati s spletiščem Wikimedia commons in nanj naložiti eno fotografijo. Sama sem v zbirko naložila fotografijo stavbe, v kateri se nahaja spominska delovna soba slovenskega pisatelja in zdravnika Alojza Kraigherja. Slika je dostopna na povezavi.

Deveta (poljubna) domača naloga[uredi]

Odločila sem se, da združim prijetno s koristnim in ob sprehodu po domačem mestu fotografirala dve ulici, ki nosita ime po velikih slovenskih pesnikih. Fotografiji sem naložila v zbirko.

Prešernova ulica v Postojni

Gregorčičev drevored (Postojna)

Wikivir – za znanje, dušo in narodov blagor[uredi]

Ob pripravah na izpit sem se ozrla nazaj na začetke naših predavanj pri predmetu Uvod v študij slovenske književnosti in se spomnila na našo tipkarsko nalogo. Takrat sem na Wikivir postavila besedilo Ljudmile Prunk z naslovom Za njen god.

Ker človek novo znanje hitro pozabi, če ga dobro ne utrdi, hkrati pa zato, ker mi je bilo postavljanje besedila v zabavo in zavedanje, da delam nekaj dobrega tudi za druge, sem se odločila, da se na Wikivir stani Ljudmile Prunk poskusim v čim večji meri znebiti rdeče barve njenih del v Slovenskem narodu in jo nadomestiti z modro. Sprva je kazalo, da me čaka urejanje treh besedil z naslovi Prvo cvetje, Atentat in Domotožje, a se je kmalu izkazalo, da prvo besedilo že obstaja in je prišlo le do tipkarske napake na strani (Prvo svetje namesto Prvo cvetje). Tipkarskega škrata sem odpravila, nato pa na Wikivir postavila preostali dve besedili: Atentat in Domotožje.

Nova pisarija[uredi]

Uvod[uredi]

  • Nova pisarija → priročnik, ki ga je zaznamoval prehod iz tiskane v digitalno obliko
  • Pismenost ni vedno pomenila literacy, temveč slovnico (danes pa znanje branja in pisanja oz. znanje, poznavanje česa sploh)
  • Pisanje na Wikimedijinih spletiščih omogoča skupno avtorstvo (dopolnila uporabnikov), vpogled v historiat nastajanja in rastoče nastajanje (omogoča dopolnjevanje, popravljanje), predstavlja pa tudi eksperiment z genezo besedila.

Kam z avtorjem[uredi]

  • Glavni avtor Nove pisarije je prof. Marjan Hladnik
  • Vpis avtorja na ˝naslovnico˝ je v povezavi z Wikiji skoraj nepotreben
  • Avtor se dotakne vprašanja problematike izpostavljanja avtorskega izdelka na javnem mestu

Prešernova Nova pisarija[uredi]

  • Naslov priročnika je enak pesnitvi dr. Franceta Prešerna

Pismenost[uredi]

  • Pismenost = sposobnost branja in pisanja, z drugimi besedami pa obvladovanja znakovnega sistema za (pisno) komunikacijo
  • Včasih pomenila privilegij, od 18. stol. dalje pa nuja
  • Nekoč se je stopnja pismenosti odražala v ročnem pisanju, danes pa vse bolj v digitalnem
  • Pismenost je dvojna sposobnost: sposobnost prejemanja zapisanih informacij in njihove pretvorbe in posredovanja
  • Pismenosti je več vrst → več kot jih obvladamo, v večji prednosti smo, za vsakdanjo komunikacijo pa je obvezna le aplošna pismenost
  • Bralna pismenost = izurjenost za razumevanje sporočil v naši kulturi. Po raziskavah so slovenski šolarji podpovprečno bralno pismeni, a nadpovprečno e-pismeni.
  • Da bi ohranjali visoko stopnjo pismenosti je treba stopiti v korak s tehnologijo in jo izkoristiti sebi v prid.

Informacijska družba[uredi]

  • Informacijska družba je nadomestila industrijsko družbo
  • Tiskane knjige se umikajo digitalnim kanalom

Wikiji[uredi]

  • Wikipedija je del neprofitne organizacije Wikimedia (poleg nje pa še Wikivir, Wikivrza, Wikiknjige, Zbirke in Wikislovar)
  • Posebnost Wikipedije je ta, da lahko uporabniki stran dopolnjujejo
  • Članki na Wikipediji so urejeni z licenco cc (creative commons)
  • Z nastankom Wikipedije se je povečala dostopnost znanstvenih informacij
Wikiji in šola[uredi]
  • Wiki spletišča so pomembno pedagoško orodje
  • Dilema: bo študijsko delovanje na Wiki spletiščih ogrozilo njeno prostovoljnost in privlačnost?
  • Za učenje na daljavo je Wikiverza privlačna, saj ne zahteva montaže programa na strežnik
  • Pomanjkljivost Wikiverze: odprtost (ocenjevanje izdelkov študentov?)
  • Vandalizem: nastane hitro, a se ga tudi hitro odpravi

Avtor[uredi]

  • Pozornost literarnih zgodovinarjev različnim členom komunikacije se skozi leta spreminja
  • 60. leta: v ospredju avtor
  • 70. leta: pozornost usmerjena k besedilu
  • 80. leta: v ospredju bralec in njegov interes

Motivacija za pisanje[uredi]

  • Pisanja se lotimo, ker presodimo, da je nekaj vredno pisanja (zaradi samega sebe ali zaradi različnih pripadnosti)
  • Pojav etične problematike (avtorski napuh, zanemarjanje gradiv, ki nasprotujejo naši hipotezi)
  • Pisanje se mora skladati z interesi, željami in dojemanjem bralca
  • Pismeni smo lahko na štirih področjih: za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in publicistično

Izbira jezika[uredi]

  • Izbira jezika je odvisna od tega, komu je pisanje namenjeno
  • Na Wikipediji močno prevladuje angleški jezik

Množični um ali pametna množica[uredi]

  • Znanje, pri produkciji katerega sodeluje več anonimnih posameznikov=množični um, pametna množica, collective consciousness, hive mind, collective intelligence ...

Copyright[uredi]

  • copyright=zakonsko določena avtorska licenca, ki spada pod pravice intelektualne lastnine (Zakon o o avtorskih in sorodnih pravicah)
  • izhaja iz kulture dovoljenja (permission culture)
  • v javnosti se ne smejo znajti predelave in kopije dela, če za to ni podanega izrecnega avtorjevega dovoljenja

Creative commons[uredi]

  • tudi ustvarjalna gmajna
  • avtorska licenca, ki izhaja iz svobodne kulture (free culture)
  • vrste licenc: priznanje avtorstva attribution - BY (delo se lahko kopira, razširja, prikazuje, izvaja), deljenje pod istimi pogoji share-alike - SA (delo se lahko razširja pod licenco, ki je enaka licenci izhodiščnega dela copyleft), nekomercialno non commercial - NC (dela se lahko razmnožuje, uporablja le v nekomercialne namene) in brez predelav non derivative works - ND (dela se ne sme predelovati)

Slovarček neznanih besed[uredi]

  • adekvatnost: ustreznost, enakovrednost, ujemanje: truditi se za adekvatnost izraza; gre za adekvatnost s predpisom
  • ad hoc: v ta namen; pogosto slabšalno: za konkreten primer, nesistemsko
  • alternate: izmenjalka
  • alternate graphic: desna izmenjalka
  • angažirati: nagovoriti, najeti, zaposliti
  • analfabet: nepismen človek
  • arbiter: (raz)sodnik
  • backspace: vračalka
  • bohemistika: veda o češki književnosti, jeziku in kulturi
  • bibliometrija: kvantitativni aspekti produkcije
  • control: krmilka
  • delete: brisalka
  • diletantizem: začetništvo; nestrokovno, površno opravljanje kakega dela
  • diskurz: pogovor, zlasti o kaki pomembnejši stvari
  • diverzifikacija: uvajanje, povečevanje raznovrstnosti: diverzifikacija visokošolskega študija
  • disertacija: znanstvena razprava, s katero se avtor poteguje za naziv doktorja
  • end: konec
  • enter: vnašalka
  • escape: ubežnica
  • fair use: poštena raba; dovoljevanje fotografske reprodukcije v omejeni ločljivosti
  • filologija: veda o jeziku, književnosti in kulturi skupine narodov
  • hermetizem: častnost, značilna umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
  • historiat: potek, opis kakega dogajanja
  • humanistika: nauk o kulturi in ima namen kulturne pojave opisati, klasificirati in razložiti, obenem pa vzgojiti kulturni okus
  • koherenca: medsebojna povezanost, odvisnost
  • impresum (ali kolofon): podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnji strani
  • inerten: ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenoben, nedelaven
  • insert: vrivalka
  • intertekstualen: medbesedilen
  • korektura: ugotavljanje in odpravljanje jezikovnih, stilističnih napak v tekstu, popravljanje
  • kredibilnost: verodostojnost
  • lamentacija: tožba, tarnanje
  • lektura: kritični jezikovni pregled
  • literaturenliteratur: literatura, ki jo lahko razume zgolj ozek krog strokovnjakov (tudi samo pisci)
  • lukrativen: donosen, dobičkonosen
  • omika: arhaičen izraz za kulturo, izobraževanje in vzgojo
  • paradigma: vzorec; primer
  • peer review: strokovna ocena ali strokovno recenziranje; utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih
  • polonistika: veda o poljskem jeziku, literaturi in kulturi
  • pleonazem: pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi, (besedno) preobilje
  • repozitorij: prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do dokumentov, datotek
  • revidiranje: brisanje
  • retorika: raba jezika z namenom prepričevanja in vplivanja
  • space: preslednica
  • strokovno recenziranje: selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih
  • shift: dvigalka
  • tavtologija: opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena, istorečje
  • uzurpacija: nezakonita, nasilna prilastitev
  • vademekum: knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem; priročnik; vodič