Uporabnik:Ninasulc

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Nova pisarija[uredi]

Ko sem začela brati knjigo Nova pisarija, se mi je zazdelo, da branje ne bo preveč zanimivo, vendar sem pozneje ugotovila, da govori o zelo pomembni tematiki. Govori o pismenosti v današnjem času, kar se mi zelo pomembno, saj se veliko ljudi sploh ne zaveda, kako je pomembno biti pismen. Menim, da je dandanes res najbolj pomembna splošna pismenost, ki človeku pomaga, da se lahko znajde vsaj v vsakodnevni komunikaciji.

Pismenost[uredi]

Informacijska družba[uredi]

♥ primer današnje družbe

♥ kultura natisnjene knjige se umika drugačnim informacijskim kanalom

♥ vloga knjige danes je manjša in socialno izključena

♥ digitalna informacija je ranljivejša od natisnjene

Wikiji[uredi]

♥ sestrska spletišča pod streho organizacije Wikimedia, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila 2001

♥ zajemajo Wikipedijo, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverzo, Zbirko, Wikislovar in vrsto drugih

♥ vzorčna oblika sodobne pismenosti

♥ lahka dostopnost

♥ slovenska Wikipedija obstaja od leta 2002

♥ status člankov na Wikipediji je urejen z licenco creative commonc (cc), "ustvarjalna gmajna"

♥ na vrhu vsake strani so štirje zavihki: članek, pogovor, uredi oz. uredi kodo, zgodovina

♥ Wikipedija: ideal svobodnega objavljanja in prostega dostopa do informacij

♥ objave kontrolirajo zavzeti posamezniki, te tvorijo wikiskupnost

♥ Wikipedija je zelo povečala dostopnost znanstvenih informacij - postala vstopna točka v svet informacij

♥ Wikipedija vzbuja upanje v uresničljivost človekovih socialnih aspiracij

Wikiji in šola[uredi]

♥ močno pedagoško orodje

♥ 2007: študentski wikiprojekti dobili na seznamu projektov svoje poglavje

♥ uporabiti Wikipedijo v šoli pomeni soočenje z realnim svetom

♥ Wikiverza: peskovnik ali pripravljalnica za vstop v vedno zahtevnejšo Wikipedijo

Avtor[uredi]

Motivacija za pisanje[uredi]

♥ pisanja se lotimo zaradi sebe, socialnih skupin, katerim pripadamo, ali pa zaradi predmeta, vrednega ubesedovanja

♥ neetične motivacije (če komu speljemo temo in objavimo članek na podlagi njegovega izbranega gradiva)

♥ bolezenska motvacija (pisanje zaradi pisanja samega, obsesija s pisanjem)

♥ upoštevanje namembnika je ena od izhodiščnih zahtev vsakršnjega pisanja, misel na bralca je pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj

♥ pismeni smo lahko na štirih področjih: za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično oz. novinarsko

Izbira jezika[uredi]

♥ pisanje za globalno javnost - angleščina

♥ pisanje za domačo publiko - slovenščina

♥ pretiran strah pred tem, da bi se slovenistična znanost v prihodnje dogajala v tujih jezikih

♥ kadar slovensko geslo še ne obstaja, povezave večinoma vodijo na Wikipedijo v angleščini

♥ slovenska Wikipedija je zaživela z namenom, da se vanjo pretočijo strokovna spoznanja slovenskih raziskovalcev in inštitucij v slovenščini, omogočila pa je tudi primerjavo tega znanja s tistim v drugih jezikih

♥ gesla v slovenščini profitirajo, ko se zgledujejo pri tujejezičnih obdelavah iste teme

Izbira teme[uredi]

Vaje v pisanju[uredi]

Usoda avtorstva[uredi]

Soavtorstvo[uredi]

♥ sodelovanje na wikijih pomaga preseči vase zagledano občutljivost

♥ tujih posegov v besedilo ne smemo razumeti kot kritiko, ampak kot sodelovanje

♥ Wikiknjige odpirajo prostor skupinskemu avtorstvu, sodelovanju avtorjev za skupni cilj (z vprašanjem avtorske lastnine se ne ubadajo)

♥ pri skupnem oblikovanju teksta moramo upoštevati tudi nekaj pravil (odprtost za spremembe, usklajevanje načrtov, zatrtost ega, brez poizvedovanja za avtorjem posega)

♥ učitelji s spodbujanjem soavtorstva preganjajo napuh

Objavljanje[uredi]

♥ koncept avtorstva je povezan z objavljanjem

♥ klasiki: pomembno je bilo tudi tisto pisanje, ki ni prišlo med bralce

♥ potencialni avtor: včasih moral pritegniti pozornost objavljajočih, obiskovati krožke in klube, ki so mu pomagali do založnikov in urednikov

♥ najlažje je objavljanje na spletu

♥ z internetom se je rodil nov pomen izraza »postaviti besedilo«

♥ včasih: besedila postavili stavci v tiskarni (pretipkali iz rokopisov v stavni stroj → tisk → bralci)

♥ danes »postaviti besedilo« pomeni naložiti (»uploadati«) na strežnik oz. na spletno mesto

♥ objavljeno besedilo je namenjeno čim večjemu številu bralcev

♥ o tem, ali ima besedilo na spletu status objave ali ne, odloča v prvi vrsti avtorjeva intenca

♥ spreminjava tehnologija (Facebook, Twitter ...)

Množični um ali pametna množica[uredi]

♥ obstaja vrsta izrazov za poimenovanje različnih kombinacij množice in pameti

♥ izmenjava množične vednosti deluje proti hierarhiji, avtoriteti in privilegijem

Avtorske licence[uredi]

♥ rezultat pisanja je besedilo, ki ga stroke definirajo ali opisujejo različno

♥ besedilo = oblika jezikovne komunikacije, nekaj berljivega in pa intelektualna lastnina (okrog nje izoblikovana specifična zakonodaja pod imenom copyrignt oz. avtorske pravice

Creative commons[uredi]

♥ alternativni pravni koncept, primeren za promet z besedili v digitalnem času

♥ v slo. prevodu ustvarjalna gmajna

♥ avtorska licenca, ki za razliko od kulture dovoljevanja izhaja iz svobodne kulture

♥ namenjena lajšanju dostopa do intelektualnih proizvodov

♥ tekste najprej ponuja in šele potem dodaja, pod kakšnimi pogoji

♥ poznamo več vrst licenc:

- priznanje avtorstva (BY) - delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja; dovoljena je izdelava izpeljanih (derivativnih) del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno

- deljenje pod istimi pogoji (SA) - derivativno delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela (copyleft)

- nekomercialno (NC) - delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave (derivacije) le za nekomercialen namen; Wikipedija takih del ne sprejema

- brez predelav (ND) - delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava; Wikipedija takih del ne sprejema

♥ licence cc so spremenljive (avtor jo lahko spremeni)

♥ opremo revoj z licenco cc zahteva tudi direktorij prostodostopnih znanstvenih revij DOAJ, med katerimi je npr. tudi Slavistična revija

♥ najsodobnejša med licencami cc ime oznako Creative Commons Attribution 4.0 International license in ima globalno veljavnost

Copyright[uredi]

♥ avtorska zakonodaja, pri nas Zakon o avtorski in sorodnih pravicah

♥ ščiti izvirna avtorska dela, fiksirana v katerem koli mediju (ščiti jih pred zlorabo)

♥ zloraba = nepooblaščeno razmnoževanje in distribuiranje, nedovoljena javna izvedba ali predelava dela in objavo takega izvedenega dela

♥ problematičnost avtorske pravice (očitanje, da izhaja iz trojih neustreznih konceptov): pri intelektualnih proizvodih preveč poudarja njihovega tvorca (avtorstvo), zrasla iz izkušnje s tiskanimi objavami in se drugim medijem slabše prilega, najslabše pa internetu, da skratka ni kompatibilna z informacijsko družbo, intelektualne proizvode obravnava v prvi vrsti kot lastnino, namesto da bi jih videla kot javno dobrino

♥ nezaščiteno: preslikave predmetov ali avtorskih del na ravni obrtnega znanja, izdelki fotografskih avtomatov, rutinski portreti za dokumente, povprečne amaterske fotografije in običajni fotoreporterski posnetki

♥ kraja ideje za knjigo je neetično, ampak nekaznivo dejanje

♥ lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler le-teh ne proda ali odstopi

♥ delo razmnožujemo s tiskanjem, fotokopiranjem, prepisovanjem, citiranjem, digitaliziranjem, nalaganjem s strežnika k sebi

♥ razpečavanje ali distribucija: kadar delo damo na razpolago v razredu, na spletni strani, ko posodimo komu knjigo

♥ razlika med prodajo dela in prodajo avtorskih pravic

Bralec[uredi]

Prosti dostop[uredi]

♥ prosta dostopnost šolskega znanja: zastonj učbeniki (prvi indikator tovrstne ozaveščenosti države in resnosti njenih namer za izboljšanje življenja svojih državljanov)

♥ knjige, ki so bile glavni vir znanja (do interneta), včasih redko prosto dostopne

♥ internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij in postopoma krepi pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti

♥ SSKJ je bilo mogoče dobiti na zgoščenki samo za denar (dokler se ni prijela navada, da so slovarji na spletu zastonj)

♥ internet ukinja staro slovensko izkušnjo, da je treba biti nezaupljiv do vsega, kar prihaja od zunaj

♥ velika mednarodna spletišča ne diskriminirajo slovenščine (prej domače povzpetniške inštitucije)

♥ svetovna knjižna zaloga Knjige

♥ prosti dostop (AO open access)

♥ prosta vsebina (free content)

♥ odprti podatki (open data)

♥ odprti dostop (open access)

♥ prosto znanje (open knowledge)

♥ prosto izobraževanje (open eduction)

♥ odprta koda (open source)

♥ odprto raziskovnanje (open research)

♥ odprta znanost (open science)

♥ dokument izgubi status proste dostopnosti, če moramo za njegovo uporabo plačati

Založbe[uredi]
Repozitoriji[uredi]

Varovanje zasebnosti[uredi]

Kredibilnost[uredi]

Članek iz Slavistične revije[uredi]

Sodobna slovenska poezija v Italiji[uredi]

Prebran članek mi je omogočil vpogled v razvoj sodobnega pesništva v Italiji (1945—2016), ki nastaja v presečiščnem pasu med slovensko in italijansko književnostjo. Zastopniki slovenskega pesništva v Italiji v prvem povojnem desetletju so bili Ljubka Šorli, Vinko Beličič in Marija Mijot. Kot izhodišče njihovega dela so opisovali fašistične travme in oris pretekle vojne izkušnje. Osebna vojna doživetja niso napisana z agresivnim pristopom, maščevalnostjo ali izražanjem jeze. V temeljni miselni tok druge polovice 20. stoletja, ki raziskuje agresivne dinamike evropskega človeka, se pesništvo vključi z razmišljanjem o razmerju med nasiljem in nenasiljem. Pomembno vlogo imata zgodovina in geografski vložki. Ljubka Šorli pa je pomemben sonet povezala celo v sonetni venec. Najvidnejša lastnost slovenskega pesništva v Italiji tega obdobja je relativizacija kateregakoli vedenja in spoznanja, ki zaznamuje napeto in utesnjeno razmerje subjekta od resničnosti.

Slovarček[uredi]

♥ fantazma

♥ vademekum

♥ šušmar - kdor nestrokovno (površno) opravlja neko delo

28. februar[uredi]

Rojstvo

  • 1533 - Michel Eyquem de Montaigne, francoski pisatelj in filozof

Smrti

  • 1572 - Aegidius Tschudi, švicarski humanist
  • 1869 - Alphonse de Lamartine, francoski pesnik
  • 1916 - Henry James, ameriški pisatelj
  • 2013 - Jože Peternelj, slovenski slikar in pisatelj

Simpozij obdobja 36[uredi]

V petek, 17. 11. 2017 sem se udeležila dveh predavanj letošnjega simpozija obdobja. Jožica Škofic je predavala o gorenjskem narečju v luči zapisov hišnih imen v franciscejskem katastru, Matej Šekli pa o odvisnih stavkih v jeziku Brižinskih spomenikov. Bolj zanimiva mi je bila vsebina predavanja Jožice Škofic, pri Mateju Šekliju pa se mi je govor zdel preveč monoton in občasno nerazumljiv.

Literarno vedni dogodek[uredi]

Na spletni strani Filozofske fakultete v Ljubljani je bilo 8. 9. 2017 napovedano 12. letno srečanje Društva za slovansko jezikoslovje v Ljubljani od 21. do 24. septembra 2017. Kongres med tem časom je potekal v prostorih ZRC SAZU. Glavni organizator dogodka je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, soorganizatorji pa so trije oddelki na Filozofski fakulteti v Ljubljani: Oddelek za slovenistiko, Oddelek za slavistiko in Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje.