Uporabnik:Neža Štremfelj

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

1. domača naloga[uredi]

Moj profil[uredi]

Sem Neža Štremfelj, študentka slovenistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Tipkanje[uredi]

O prevzetni deklici

2. domača naloga[uredi]

Moj stik s Slavistično revijo[uredi]

V Slavistični reviji sem prebrala članek z naslovom Podoba Slovencev v Bartschevem romanu Das deutsche Leid. Zdel se mi je zelo zanimiv, saj še nikoli nisem brala tujega romana, ki bi opisoval Slovence. Hkrati pa mi je dal tudi misliti, saj verjetno tudi mi gojimo nekakšne stereotipe tujih narodov, tako kot protagonist tega romana do Slovencev, ki v veliki meri niso resnični.

Poglavja iz Nove pisarije[uredi]

Pismenost[uredi]

Definicija pojma pismenost se je skozi zgodovino precej spreminjala. Najprej je pomenila zmožnost brati in pisati, a temu danes zagotovo ni več tako. Danes pismenost prej pomeni znati brati in tipkati, saj je komunikacija prek mobitela in računalnika postala del splošne pismenosti. Sprva je pismenost pomenila zgolj sposobnost sprejemanja in razumevanja zapisanih informacij, danes pa vse bolj v ospredje prihaja še drug aspekt tega pojma, to je sposobnost tvorjenja in posredovanja informacij. Prav Wikipedija zelo spodbuja kreativni del komunikacijskega razmerja, saj je v celoti delo bralcev in uporabnikov, ki jim je bila nekdaj določena pasivna vloga. Novodobna elektronska pismenost tudi širi polje demokratičnega, saj v pisanje vključuje vse več žensk.

Informacijska družba[uredi]

Informacijska družba današnjega časa je socialna paradigma današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo.

Wikiji[uredi]

Začetek Wikijev sega v leto 2001 in kar jih odlikuje je to, da spleta ne vidijo le kot vir informacij, ampak kot prostor, kjer informacije oblikujemo, objavljamo sami, na svojo pobudo, brez želje po zaslužku in to v sodelovanju z drugimi. Wikipedija v slovenščini je nastala leta 2002. Wikimedijina spletišča zajemajo:

  • Wikipedijo (spletna enciklopedija, ki se uporablja za pojmovnik strok, popis leposlovnih in strokovnih avtorjev, inštitucij, dogodkov, besedil, ...)
  • Wikivir (uporablja se za arhiviranje starih besedil v javni lasti)
  • Wikiknjige (uporablja se za naše knjige in priročnike)
  • Wikiverzo (za seminarje, projekte in predavanja)
  • Zbirko
  • Wikislovar

Wikiji so postali tudi kriterij za vitalnost jezika, tako kot je bil to nekoč prevod Biblije, ali v 19. stoletju epska pesnitev, ali še kasneje prevod operacijskega sistema Okno. Glede na kvaliteto člankov, število povezav itd., je slovenščina trenutno na 40. mestu. Dva ideala, ki ju Wikipedija promovira sta kreativnost in svoboda posameznika. Avtoriteta in uveljavljanje avtorstva ta dva ideala rušita, uredniška politika in mehanizmi odločanja pa ju poskušajo ohranjati. Kredibilnost znanstvenih objav na Wikipediji zagotavljajo recenzijski postopki. Za morebitne slabe informacije pa se odgovorne nacionalne znanstvene discipline s svojo ignoranco in neaktivnostjo. Od drugih publikacijskih zmožnosti se Wikipedija razlikuje, ker:

  • za njo ne stoji ne država, ne mednarodne profitne družbe; nima nobenega zaposlenega
  • piscem ni za zaščito svojih avtorskih pravic
  • prispeva lahko vsakdo (emancipiranost, odgovornost)
  • uveljavlja sodelovanje namesto tekmovalnosti
  • so objave neposredno mednarodno primerljive
  • je samorefleksivna, k čemur prispevajo pogovorne strani člankov in možnost ogleda historiata gesel

Tudi glede Slovencev ti principi pozitivno vplivajo na problematične poteze našega značaja (egoizem, samozadostnost, koristoljubje, legalizem, poslušnost avtoritetam):

  • s principom dajanja
  • s principom pomoči namesto privoščljivosti
  • s prostovoljnim zastonjkarstvom
  • z vpetostjo v svet
  • z naslonitvijo na lastno pamet (tudi premišljeno kršenje pravil, kadar ta postanejo preveč moteča)
  • s pluralnostjo
  • s potrpežljivostjo
  • z zavestjo o nedokončnosti in spremenljivem značaju znanja

Wikiji in šola[uredi]

Wikiji so lahko močno pedagoško orodje, vendar se moramo vprašati, ali z uporabo wikijev v šolah kršimo postulate Wikipedije? Wikipedija gradi na prostovoljstvu, za šolarje pa je vsako delo, povezano s šolo, prisila. Res pa je, da se v akademskih krogih meja med prisilnim delom in hobijem načeloma zabriše, zato je uporaba Wikijev na univerzi sprejemljiva.

3. domača naloga[uredi]

Kaj sem izvedela pri tipkanju[uredi]

Sprva mi je bilo težko začeti in zdelo se mi je, da je naloga precej obsežna. A kmalu mi je steklo in besedilo je bilo pretipkano, kot bi mignil. Vmes me je sicer zmotilo par pack v izvirnem besedilu, a sem na predavanjih izvedela, kaj moram v takem primeru narediti.

4. domača naloga[uredi]

Književnost v mojem vsakdanjem življenju[uredi]

Književnost se v mojem vsakdanjem življenju pojavlja predvsem v obliki branja literature. Druga stvar pa je knjižni sejem, ki ga bom zagotovo obiskala, še preden se konča.

5. domača naloga[uredi]

Slovlit[uredi]

Slovlit je oblika strokovne komunikacije. Je elektronski forum, ki je posvečen predvsem jeziku, pa tudi drugim najrazličnejšim diskusijam. Večkrat je bilo zaradi Slovlita že nekaj polemik, saj je elektronski forum težko nadzorovati in večkrat neomejeno širjenje informacij uide izpod nadzora.