Uporabnik:Meta Repe

Iz Wikiverza
(Preusmerjeno s strani Uporabnik:Mrepe)

Domače naloge[uredi]

1. domača naloga: Članek iz Slavistične revije[uredi]

Lado Kralj. Sodobna slovenska dramatika (1945-2000). Slavistična revija, 53/2 (2005). 101-117.

Povzetek[uredi]

Članek klasificira razvoj slovenske dramatike po drugi svetovni vojni, natančneje od druge polovice petdesetih let prejšnjega stoletja dalje, ko se je pojavila nova smer, drama absurda, in nova oblika, poetična drama. Slednja je sčasoma pridobila status smeri zaradi svoje razširjenosti. V osemdesetih se jima je pridružil dramski postmodernizem.

Sodobna slovenska dramatika v svojih začetkih nikakor ni izpodrinila tradicionalne, ki se je po koncu vojne razvijala naprej v smeri socialnega realizma. Pisatelji tradicionalne smeri so se ponašali z Cankarjevo ter Ibsenovo dediščino, in (večinoma) nadaljevali aktivno podporo novi socialistični oblasti. Povojni socialni realizem se je iztekel šele proti koncu šestdesetih let. Smeri so nasprotovale nove eksistencialistične drame, ki so uveljavljale svoje težnje po kritiki oblasti z uporabo bivanjske tematike.

Sčasoma se je uveljavil modernizem oz. drama absurda (realnost je absurdna in nesmiselna), ki je pustil posledice v dramski gradnji (nepovezanost dogajanja, grotesknost dramskih oseb, razkroj jezika). Pred letom 1969 najdemo prvile drame absurda le pri nekaterih avtorjih poetične drame; prvi polnokrni drami absurda sta Jovanovićevi Znamke in Emilija (1969). Po tej letnici se uspešno razširi med ostalimi avtorji. Recikliranje zgodovinskih dramskih tehnik v osemdesetih letih kaže na pojav postmodernizma.

Velik del slovenske dramatike se ukvarja s kritiko in izkušnjami totalitarizma. V drami absurda je kritika sistema groteskna, praktično povsod pa jo spremlja maska. Posebej drama absurda in poetična drama nudita nešteto možnosti za skrivanje uporniških sporočil, saj je temeljna sestava njunih vsebin visoka stopnja metaforizacije.

Pisanje tragedije zamre, resnejša dramska dela so označena kot "drama" ali "igra," lahkotnejša pa "komedija." Vsakršen poskus obuditve tragedije zaniha k melodrami ali moraliteti. Eden najplodnejših (a tudi najspornejših) slovenskih dramatikov je Ivan Mrak, ki je iz tradicionalne drame prevzel boj posameznika proti močnejši usodi in oder identificiral kot prižnico, na kateri protagonist kaže svoji visoko etično držo. Prvine tragedije se mešajo s komičnimi, posebej v drami absurda (tragikomičnost).

Izraz poetična drama se prvič pojavi v l. 1960 v odmevu na Smoletovo Antigono in se kasneje ustalil za verzne drame. Smer je obrnjena k tradiciji, simbolizmu, in je v ostrem nasprotju z načelom razkroja jezika, po drugi strani pa z dramo absurda stopa po grotesknem dogajanju in figurah, ter metaforizirani kritiki oblasti. Logika lirskega subjekta prevladuje nad dramsko tehniko. Pomembnejši dramatiki obravnavanega obdobja so Dominik Smole, Primož Kozak, Milan Jesih, Dušan Jovanović, Rudi Šeligo in Drago Jančar.

Vtis[uredi]

Članek raziskuje najnovejše obdobje slovenske dramatike v globino, navaja avtorje in orise njihovih življenj, razčleni ogromno količino del ter napisano povezuje z relevantnimi dogodki, miselnostmi in gibanji v tem časovnem obdobju.

O avtorju[uredi]

Lado Kralj (*1983, Slovenj Gradec) je pisatelj, dramski kritik in literarni zgodovinar. Leta 1956 je diplomiral iz primerjalne kniževnosti, literarne teorije in angleškega jezika s književnostjo na Ljubljanski Univerzi in l. 1970/71 nadaljeval s podiplomskim študijem v New Yorku, ZDA. Leta 1986 je doktoriral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Poleg novinarstva na RTV Slovenija v svojih zgodnjih letih je bil tudi asistent dramaturgije na AGRFT (Ljubljana), soustanovitelj in prvi umetniški vodja eksperimentalnega Gledališča Glej, ustanovitelj gledališča Pekarna, zvezni selektor Festivala malih in eksperimentalnih gledališč v Sarajevu, predsednik žirije Borštnikovega srečanja v Mariboru, predsednik žirije za Grumovo nagrado, umetniški vodja Ljubljanske Drame, kjer je kasneje postal tudi svobodni kulturni delavec, ter izredni profesor primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani z vmesnima gostovanjema na moskovski Univerzi Lomonosov in na Univerzi na Dunaju.

Njegovo raziskovalno delo poteka v literarnozgodovinski smeri in smeri literarnoteoretske raziskave. Za svoje delo je prejel Dnevnikovo fabulo in priznanje Vlaimirja Kralja za življenjsko delo.

Slog[uredi]

Članek je sistematično razvejan. Rdeči niti razprave je lahko slediti. Trditve so podprte z mnogimi sklici.

Razumljivost[uredi]

Besedilo je opremljeno z velikim številom oklepajev, zato je mestoma težje razumljivo. Članek je izčrpen in pripraven za nadaljnjo raziskovanje.

2. domača naloga: Jezik in slovstvo[uredi]

  • izhaja od l. 1955 naprej, do štirikrat letno
  • razprave in zapisi o slovenskem jeziku in literaturi, pedagoški teoriji in praksi
  • glavna urednica Mojca Smolej, sedež uredništva na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani

Aljoša Harlamov. Nezanesljivi pripovedovalec v sodobnem slovenskem romanu. Jezik in slovstvo, 1/2 (2010). 33–46.

  • nezanesljivi pripovedovalec je posledica kompleksnih procesov (literarna komunikacija med avtorjem in njegovim kontekstom, literarnim delom in njegovim kontekstom ter bralcem in njegovim kontekstom)
  1. nezanesljivi presojevalec (Hočevarjeva trilogija Porkasvet, Za znoret in Rožencvet)
  2. nezanesljivi razlagalec (Sosičev roman Balerina, Balerina)
  3. nezanesljivi poročevalec (Möderndorferjev roman Opoldne nekega dne)

3. domača naloga: Janko Glazer: Ciproš[uredi]

Spominu sina

Ko ciproš zacveti,
so naše frate rdeče:
tako iz rane speče
kdaj se pokaže kri.

Kjer rastel, zelenel
je gozd dreves košatih
in ptic v njem – nád krilatih –
je zbor brezskrben pel;

kjer búčal je vihar
skoz veje in vrhove
in poln moči njegove
bil svet je, vsaka stvar –:

tam frata zdaj leži;
le ciproš cvete rdeče:
kakor iz rane speče
pokaže zdaj se kri.

Avtor in njegova dela[uredi]

Janko Glazer se je rodil 21. marca 1893 v Rušah pod Pohorjem v kmečki družini. Po dokončani ljudski šoli in gimnaziji v Mariboru je odšel na študij slavistike, germanistike in filozofije v Gradec. Iz slavistike se je kasneje prepisal na prirodoslovje na Dunaju, le-temu pa je kasneje dodal še kemijo (v Gradcu). Po prvi svetovni vojni se je spet posvetil slavistiki in germanistiki. Nekaj časa je še študiral v Zagrebu, potem pa je diplomiral na novoustanovljeni univerzi v Ljubljani. Še med študijem se je poročil ter imel sina Matijo in skoraj desetletje kasneje še hči Alenko. Sprva je na mariborski klasični gimnaziji poučeval slovenščino in nemščino, kasneje pa so ga zaposlili v mariborski Študijski knjižnici, kjer je bil do začetka druge svetovne vojne tudi ravnatelj. Ko so se po koncu vojne z družino vrnili iz izgnanstva v Srbiji, je postavil trdne temelje za današnjo Univerzitetno knjižnico v Mariboru. Kljub upokojitvi l. 1959 je knjižničarskemu delu ostal zvest do smrti.

Že v drugem razredu je s prijatelji začel izdajati rokopisni dijaški list, kot četrtošolec pa je videl v Ljubljanskem zvonu natisnjeno svojo prvo pesem Spomenik (psevdonim Aleksij). Izdal je tri pesniške zbirke: Pohorske poti (1919), Čas-kovač (1929) in Ob jesenskem ekvinokciju (1946). Ob 60-letnici je izšel izbor njegovih pesmi Pesmi in napisi, ob 75-letnici pa nov izbor, Pohorje. Istega leta je za svoje življenjsko delo prejel Prešenovo nagrado. Pisal je tudi ocene leposlovnih del, razprave iz literature, etnografije, zgodovinske zapise (Časopis za zgodovino in narodopisje), prevodi (Goethe, Prešeren), življenjepise (Slovenski biografski leksikon) in uredil antologijo Slovenska narodna lirika (1920) ter izdal še dva izbora pesmi Jaz in ti (1952) in Sto pesmi za otroke (1974). Ob stoletnici njegovega rojstva je njegova hči, prof. Alenka Glazer, izdala še en izbor njegovih pesmi.

O pesmi[uredi]

Pesem Ciproš je avtorjeva izpoved bolečine ob sinovi smrti, ki je padel aprila 1945 v bojih pri Brčkem. Izguba odmeva v brazgotini, iz katere se vedno znova pocedi kri kljub temu, da se celi, podobno kot so pohorske trate vsako leto na novo prekrite z rdečkastim listjem ciproša. Besedilo je obogateno z okrasnimi pridevki, metaforami, komparacijami, stopnjevanjem, inverzijo ter ponavljanjem. V ozadju zasledimo grozote druge svetovne vojne, vizualizacijo domačega okolja in bolečino ob izgubi otroka.

  1. kitica: Rdečkasti ciproš zraste na krčevinah nekdanjega gozdu - kri se pokaže na rani.
  2. kitica: Pred posekom je bil ta del gozda dom številnim pticam, ki so s pesmijo prinašale veselje - rana še ni prisotna, sin je živ.
  3. kitica: Vihar zaveje skozi vrhove dreves in zapolni gozd, napoveduje spremembo - svet se pripravlja na vojno.
  4. kitica: Gozd je bil posekan in ostaja le še ciproš - sina ni več in ostaja le še bolečina.

Viri[uredi]

4. domača naloga: Slovlit[uredi]

Wladek Kryzia: Dva vprashanja

Sporočilo[uredi]

Sporočilo je napisal Poljak Wladek Kryzia s polemiko prihodnosti slovenskega jezika. Sklicuje se na intervju s Tonetom Pavčkom l. 2000, ko je izjavil, da bo "slovenščina žal krnela." Meni, da je vzrok svetovna ekspanzija angleščine in vse hitrejše elektronsko sporazumevanje. Zanima ga, kako Slovenci vidimo Slovenijo, slovenščino in slovensko kulturo v bodoči Evropi (EU). Njegovo drugo vprašanje se dotakne prihodnosti slovenskih manjšin v Avstriji in Italiji. Njegova uporaba jezika je nadvse zanimiva, saj ne uporablja črk č, š, ž, temveč se zateče k ch, sh in zh.

Mnenje[uredi]

Sporočilo mi je padlo v oči zaradi zanimivega zapisa črke š v naslovu. Polemika prihodnosti slovenskega jezika znova pride na dan na vsake toliko časa, to sporočilo pa je še toliko bolj zanimivo, ker človek, ki jo spremlja, sploh ni Slovenec! Poleg tega me je vodilo v spomine in razmislek. V začetku tisočletja se je tehnologija (in z njo angleški jezik) razvijala po hitrem postopku, zato tudi ni čudno, da je jezikoslovce po zahodu skrbelo za prihodnost manjših jezikov.

5. domača naloga: Slovenski literarni zgodovinarji[uredi]

Aldo Rupel[uredi]

Aldo Rupel je pisatelj, športni pedagog in prevajalec. Rodil se je 24. februarja 1941 v Trstu in tam tudi maturiral na Znanstvenem liceju. Prvič je diplomiral na Visoki šoli za telesno vzgojo v Rimu in dve desetletji kasneje še na Fakulteti za tuje jezike v Vidmu. Kasneje se je specializiral na področju psihomotorike, neverbalne govorice in skupinske dinamike ter se netekmovalno posvečal mnogim športnim panogam, ki jih je tudi poučeval.

Po upokojitvi je začel sodelovati s Slovenskim raziskovalnim inštitutom kot prevajalec, raziskovalec in urednik. Temu so sledile še mnoge druge zaposlitve, med njimi je bil tudi aktiven tudi v taborništvu, Združenju slovenskih športnih društev v Italiji ter v deželnih in pokrajinskih strukturah Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Prejel je več priznanj: SKGZ (plaketa boja in dela), ZSMS za delo in mentorstvo v mladinskem gibanju, Savez izvidjača Jugoslavije za delo v taborniški organizaciji, Priznanje občine Nova Gorica za čezmejno povezovanje in Bloudkovo plaketo leta 1989.

Dela[uredi]

Napisal je 13 knjig, izvedel šest raziskav in izdal 25 brošur Športnega in kulturnega društva Vipava, objavljal pa je tudi v raznik časopisih, kot je npr. Oštarija na Vremščici? v Planinskem vestniku. Prispevek Oštarija na Vremščici? je bil objavljen leta 1989, ko smo se Slovenci bližali osamosvojitvi. Temu primerno se besedilo tudi začne; Rupel jasno izrazi naveličanost nad pogostostjo tem, kot so demokracija, pluralizem, svoboda. Odpiranje "oštarije" na Vremščici enači s pojavom prostorskega raznarodovanja. Dotika se problematike zaprtja kulturnih prvin pred tujci, ki bi jih lahko razvrednotili.

Viri[uredi]

6. domača naloga: Pregled slovenskih klasikov v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev[uredi]

Zbirka Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je najstarejša, največja in najdlje trajajoča zbirka znanstvenokritičnega izdajanja slovstvenih besedil v Sloveniji in slovenskem jeziku. Ustanovil jo je Anton Ocvirk le leto po drugi svetovni vojni in jo urejal do svoje smrti v januarju 1980. Njegov naslednik je bil France Bernik, leta 2010 pa jo je prevzel Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.

Vključeni so vsi večji avtorji od Prešerna naprej, edina avtorica pa je Zofka Kveder.

Viri[uredi]

7. domača naloga: O Literarnem leksikonu[uredi]

Literarni leksikon je zbirka monografskih študij o literarni vedi. Izhajal je od 1979 do 2001 na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede v sodelovanju z založbo DZS. Njena naslednica je Studia litteraria.

Pobudo za nastanek je sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja dal Anton Ocvirk, ki si ga je Literarni leksikon zamislil kot znanstveno delo, namenjeno širši problemski obravnavi osrednjih strokovnih vprašanj. Sestavljajo ga samostojne študije, ki so izhajale v tematsko zaokroženih zvezkih, v katerih so bila dela avtorjev usklajena z zahtevami celotne edicije. Ocvirk je uredil prvih deset zvezkov, po njegovi smrti pa je delo prevzel uredniški kolegij.

Izmed 24 avtorjev mogorafskih študij je šest žensk; mnogi avtorji so napisali po več zvezkov.

Viri[uredi]

8. domača naloga: Literarna obeležja[uredi]

Sprehodila sem se po začetku Čebelarske učne in razgledne poti v Gorjah.

9. domača naloga[uredi]

Prepis leposlovnega besedila iz podlistka časnika Slovenski narod: Kaj bodo ljudje rekli

O Novi pisariji[uredi]

Nova pisarija

Uvod[uredi]

  • nadaljevanje in dopolnitev Praktičnega spisovnika, ki standardizira strokovno pisanje
  • Tradicionalni pomen besede pismenost ('znanje branja in pisanja') se umika širšemu pomenu 'znanje, poznavanje.' Strokovno pisanje, ki se seli na naše elektronske naprave, zahteva vedno večjo zaslonsko pismenost.
  • Prešernova Nova pisarija opozarja na kulturne 'čistilke,' ki pisanju ne želijo dati proste poti (Kopitar, Metelko in drugi)
Radosti slovenistike

Pismenost[uredi]

  • biti pismen = obvladati znakovni sistem za pisno komunikacijo; danes čedalje bolj zdrava pamet, pomešana z zamotanimi pravili za 'normalno' delovanje v sodobnem svetu
  • spreminjanje okoliščin skozi stoletja: od statusa spretnosti privilegirane manjšine in lepopisja do indikatorja razvitosti družbe in vsakdanje uporabe
  • pismenost = 'dvojna sposobnost,' sposobnost prejemanja in razumevanja zapisanih informacij ter sposobnost tvorjenja in posredovanja le-teh
  • komunikacija postaja vedno bolj dvostranska → odziv uporabnikov na videno/prebrano/slišano je z vsakim dnevom dostopnejši; spolna enakost (delež žensk postaja enak deležu moških)
  • porast e-pismenosti in upad bralne pismenosti
  • razlike med generacijami in ignoranca starejših (prihaja tudi do absurdov, kot je npr. ponos ob ignoranci, zanikanje razvoja tehnologije in trmasto vztrajanje pri nerodnih in vedno manj učinkovitih metodah skrbi za opismenjevanje → slednje je problem pri nekaterih starejših predstavnikih šolstva, literatov in humanistov); podobnosti z amiši in ludisti
  • kljub lahko dostopnim orodjem za pisanje in objavo je le malokdo aktivno pismen; pisanje še vedno ni cenjeno enako kot fizično delo ali ustne informacije (pri komunikaciji) → nezaupanje do izobraženih

Informacijska družba[uredi]

= socialna paradigma današnjega časa, ki nadomešča starejšo, industrijsko družbo

  • skrb za knjigo
  • natisnjena ali e-knjiga?
  1. tisk kot zanesljiv način širjenja informacij
  2. posledice branja na zaslonu ali papirju
  3. razgradljivost elektronskih naprav in poraba papirja
  4. verodostojnost napisanega
  5. avtorjeva avtoriteta
  6. užitek v leposlovnih delih samo ob branju?

Wikiji[uredi]

= žargonski izraz za skupek spletišč, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila 2001 (Wikivir, Wikiknjige, Wikiverza ipd.); vzorčna oblika sodobne pismenosti

  • merjenje vitalnosti jezikov in sposobnosti njihovega preživetja (16. stol.: biblija, 19. stol.: epska pesnitev, konec 20. stol.: prisotnost jezika v Oknih - Windows)
  • več jezikov = več izbir kulture = večje možnosti preživetja
  • Globalne prednosti:
  1. kolektivno avtorstvo pri besedilih → odpade potreba po izpostavljanju posameznega avtorja
  2. možnost uporabnikovega (bralčevega) poseganja v spletišče pred spletiščem kot virom informacij
  3. avtoriteta = ovira kreativnosti posameznika in njegovi svobodi; uveljavljanje avtorstva = stvar ega in želje po spoštovanju → ohranjanje in spodbujanje kreativnosti in svobode
  4. povečanje dostopnosti do znanstvenih informacij; sprememba odnosa skupnosti do strokovne verodostojnosti
  5. emancipatornost, odgovornost, sodelovanje nadomešča tekmovalnost, samorefleksivnost
  • prepričanje, da je človek dober in dela dobro; upanje v uresničljivost človekovih socialnih aspiracij
  • močno pedagoško orodje; kljub temu (pre)večkrat neupoštevana

Avtor[uredi]

  • preusmerjanje pozornosti različnim členom komunikacije skozi zgodovino: avtorska biografija, avtonomnost umetniškega besedila, bralčev kulturni interes, potrebe in obzorje
  • pisanje zaradi predmeta, ki je vreden ubesedovanja, zaradi samega sebe oz. za katero od socialnih skupin, ki jim pripadamo
  • obsesija s pisanjem/skribomanija/grafomanija: bolezenska motivacija, tj. pisanje zaradi pisanja samega
  • splošnosporazumevalna, leposlovna, strokovna (znanstvena dognanja predstavljajo širši publiki: učbeniki, enciklopedije, leksikoni, slovarji), znanstvena (radovednost pisca), publicistična/novinarska besedila
  • vzporedno dvojezično objavljanje
  • raziskovanje in utemeljevanje tem v različnih trendih; raje imamo tiste, ki so nam blizu: relevantnost je subjektivna
  • pisanje in urejanje besedil je z razvojem strojev lažje, a se ga je še vedno potrebno naučiti
  • status avtorja v preteklosti: ustvarjalna elita, smetana skupnosti, družbeni ugled, osebno zadovoljstvo
  • mnogo pravil za nemoteno delovanje soavtorstva; razširjena uporaba licence cc
  • pot do objave/natisa se ni bistveno spremenila, razen na internetu (uploading)
  • znanje = javna dobrina; množični um, kolektivna pamet oz. zavest, množična zavest
  • besedilo = intelektualna lastnina:
  1. zakonodaja copyright oz. avtorske pravice izhaja iz kulture dovoljevanja (permissions culture)
  2. creative commons (cc) izhaja iz svobodne kulture (free culture) in je spremenljiva, avtorska dela v kateremkoli mediju ščiti pred nepooblaščenimm razmnoževanjem in distribuiranjem, nedovoljeno javno izvedbo, predelavo ali objavo

Bralec[uredi]

  • oteženo dostopanje do znanja izven šol (plačljivi muzeji, knjigarne itd.) in informacijsko zaprta ter zaščitena področja človeškega delovanja (vera, vojska, trgovina, uradovanje in industrija)
  • geslo današnjega časa je prosta oz. odprta dostopnost (OA Open Access)
  • prost dostop vs. prosta vsebina (free content)
  • javna last in prost dostop; Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Primerjalna književnost so vse v prostem dostopu takoj po izidu
  • nevarnost politične zlorabe osebnih podatkov

Kredibilnost[uredi]

  • olajšano objavljanje
  • uveljavljeni strokovnjaki (javno poznana stališča, "varnost" pred zavajanjem bralcev) vs. mlajši avtorji (učinkovitejši dostop do informacij na spletu, (včasih neupravičena) nezaupljivost publike)

Aktivizem[uredi]

  • manipulacija statistike in prikaz sivih področij v sicer črno-belih predstavah aktivistov

Avtorstvo[uredi]

  • samozaložbe vs. dokazovanje sposobnosti za pisanje založbam in inštitucijam
  • "zanesljivost" starejših dokumentov, ker predvidevamo, da so že prestali potrebne kritične presoje vs. površnost piscev in posledice na verodostojnosti

Strokovno recenziranje[uredi]

= postopek za selekcioniranje informacij od tistih, ki so verodostojne, do tistih, ki niso

  • avtorji (razprave za objavo v strokovni reviji), referenti (prijava prispevkov na znanstveni konferenci), pisci poglavij v znanstvene zbornike, avtorji znanstvenih monografij, raziskovalci itd.
  • pogoj: poprava problematičnih mest v skladu s pripombami recenzentov
  • preprečevanje objave nepreverjenih in nedomišljenih razprav, ki ne upoštevajo strokovnih standardov

Pravopis[uredi]

  • dvomi v avtorjevo poznavanje pravopisa → dvomi v kredibilnost besedila
  • največ napak pri ločilih: vezaj, pomišljaj, dolgi pomišljaj + težave s citiranjem
  • spol se praviloma veže na osebek, tu je določitev osebka dvoumna

Digitalna pismenost[uredi]

  • računalnik je nujno potreben za kakršnokoli objavo besedila
  • končnice v imenih dokumentov:
  1. txt = golo besedilo
  2. doc, docx, rtf, odt = obogateno besedilo
  3. htm ali html = spletno besedilo
  4. pdf = natisljivo besedilo
  5. besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic

Navajanje[uredi]

Čemu sploh citiramo; Prepisovanje[uredi]
  • strokovni pisec oz. govorec skorajda ne more brez sklicevanja (namen: biti prepričljivejši)
  • upi na sprostitev že prostega toka informacij → namesto tega so informacije opredelili kot intelektualno lastnino (pot do proste uporabe: 50 → 70 let po avtorjevi smrti)
  • plagiat = navajanje oz. povzemanje znanja, brez navedbe vira
Citatna industrija[uredi]
  • citation index = bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi 1. dobili pregled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in 2. identificirali pomembnejše (pogosteje citirane) objave od manj pomembnih
  • ločeni citatni indeksi za znanstvena področja: Slovenija: Scopus, WoS (Web of Science); mednarodne oznake: naravoslovje - SCI (Science Citation Index), humanistične discipline - SSCI (Social Sciences Citation Index) + AHCI (Arts and Humanities Citation Index)
  • Google Scholar (citatna podatkovna zbirka, Znanstveno ministrstvo ne upošteva): h-indeks (razmerje med številom največkrat citiranih del in številom citatov) in i10-indeks (število objav, ki so bile vsaj desetkrat citirane)
  • faktor vpliva (IF impact factor) = številka, ki kaže na stopnjo vplivnosti znanstvene revije (sorazmerna z vrednostjo) - primerjava rezultatov le znotraj posamezne discipline; kulturna pristranskost (večina revij je v angleščini)
  • manipulacija: prisilno citiranje (citiranje prehodnih člankov v isti reviji)
  • primernejši načini vrednotenja znanstvenega dela: prosta dostopnost objav na internetu pod licenco cc; sprostitev dolžine člankov, slik in prilog; enakopravno upoštevanje podatkovnih zbirk in monografij; upoštevanje citiranja primarnih virov
  • predlog zamenjave faktorja vpliva z Googlovim algoritmom za rangiranje strani (oz. kombinacija obeh)
  • PageRank (spletne strani glede na število in kvaliteto povezav)
  • citatni indeks v okviru Open Citations Project Open Citations Corpus (OCC)
  • Wikipedija: podatki o strani > podatki o branosti (audience measurement)
  • slovenske znanstvene revije: Primerjalna književnost, Slavistična revija, Dve domovini, Jezik in slovstvo, razprave SAZU, Studia mythologica Slavica, Phainomena, Traditiones, Slavia Centralis; za posamezna področja še Otrok in knjiga, Sodobnost, Dialogi in tuje razprave: Slovene Studies, Philological studies, Slavia Meridionales, Slavica tergestina, Wiener Slavistisches Jahrbuch
Citatni slogi[uredi]
  • glavni citatni stili: APA (psihologija, vzgoja, družbene vede), MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika), AMA (medicina, biologija), čikaški stil (naravoslovje, splošno), wikipedijski stil; drugi: Bluebook, ALWD, ASA, Vancouver itd.
  • najbolj uporabljana sta MLA (letnico porine takoj za avtorjevo ime, a postane neroden, kadar publikacija nima avtorja) in čikaški stil (prepoznaven po naslovih del v kratkih sklicih)
  • literarnovedno pisanje: dovolj je, če navedemo najpomembnejše dele bibliografske enote (avtor, naslov) + (glede na vrsto objave) ime spletišča in datum pri spletni objavi; kraj, založbo, letnico in knjižno zbirko pri knjigi; naslov zbornika, kraj, založbo, letnico in strani pri članku v zborniku; naslov revije, letnik, številko, letnico in strani pri članku v reviji; naslov časnika, datum in strani pri članku v časniku
Tehnika citiranja[uredi]
  • citat = navedeno besedilo (ločeno z narekovaji ali postavljen v samostojen, grafično drugačen odstavek) + navedba vira (naveden v oklepaju na koncu citiranega besedila / kazalka v obliki opombe, kratkega sklica ali neposredne povezave na vir)
  • opombe = nebibliografski podatki (nekoč literatura, na katero se je skliceval avtor)
  • Wikipedija: Opombe in Seznam referenc na koncu strani
  • Nova pisarija: Wikiverza - opombe na koncu, pisna oblika - na dnu strani
  • kratki sklici se prilagajajo sobesedilu, včasih odstopamo od pravopisa
  • pred oddajo razprave uredništvu je treba poenotiti sklicevanje v skladu z danimi navodili (uredniško poenotenje) - bolj urejena publikacija
  • navedke označujemo z: narekovaji; odstavkom / drugačnim črkovnim rezom (ne potrebuje narekovajev); izpuščanjem iz navedkov in vrivanjem svojega teksta vanje || začetek: navedek z veliko začetnico v oglatem oklepaju; konec: končno ločilo zunaj navedka (»[K]o že na Kranjskem vsak pisari,« naj me muza obdari.)
  • navajanje virov v dveh verzijah: navedi oba, a prvi mora biti tiskani
  • citiranje citatov iz drugih del, kadar prvotni vir ni dosegljiv: ✓ (citiranje naj bo iz primarnih virov, če je le mogoče)|| citiranje drugojezičnih prevodov tujih izvirnikov: ✗
  • viri = gradivo, ki je predmet raziskave; literatura = teoretični in metodološki pripomočki za raziskavo
  • pisatelji: zaslon, tiskana objava; študentje (diplomske naloge, magisteriji, doktorati): trdo vezan tisk
  • strokovni časopisi se selijo na splet (takojšnja in lahka dostopnost); vse cenejše tiskarske storitve → prehod tisk-zaslon ne bo tako hiter
  • splet - citiranje: citiranje z natančno lokacijo ni mogoče (spletne strani niso oštevilčene) - če je le mogoče, viru dodamo povezavo, a nikoli celotnih URL-jev; pri razporejanjih bibliografskih enot v spletni objavi postavljanje priimka pred ime in abecedno zaporedje avtorjev ni potrebno
Zgledi[uredi]
  • COBISS ponuja tri oblike zapisa bibliografskih enot: polni, ISBD, COMARC (preobširni in prenatančni, moteča uporaba ločil - ne ravna se po slovenskem pravopisu)
Knjiga[uredi]

1. zaslon

  • Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980. COBISS

2. papir

  • Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980.

3. digitalna & tiskana oblika

  • Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). COBISS Wikivir. Internet Archive.;
  • Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Tudi na Wikiviru in na Archive.org.
  • Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Tudi na spletu.
Knjiga na bralniku[uredi]
  • dLib / Wikivir
  • podatki o natisu: ✓ || podatki o straneh: ✗

1. kratki sklic iz Wikivira

  • (Kostanjevec 1907).

2. Kindle

  • Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Kindle.
Članek v zborniku[uredi]
  • COBISS > zapis o članku, zapis o zborniku

1. primer

2. članek, dostopen tudi v obliki predavanja na videu

Poglavje[uredi]
  • enako navajanju članka v zborniku
  • Joža Mahnič. Zgodovina slovenskega slovstva, 5: Obdobje moderne. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.
  • Joža Mahnič. Obdobje moderne. Zgodovina slovenskega slovstva, 5. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.
Spremna beseda[uredi]

1. primer

  • Jelka Mrvar. Knjigi Ivanke Mestnik – Grenki kruh – na pot. Ivanka Mestnik. Grenki kruh: Zgodovinski roman. Grosuplje: Mondena, Izziv, 2003. 427–429. COBISS

2. primer nenaslovljene urednikove spremne besede na zavihku romana

  • Ivan Potrč. [Spremno besedilo na zavihkih ščitnega ovitka.] Karel Grabeljšek. Nioba. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977. COBISS
Razprava v reviji[uredi]

1. primer

2. na dLib

  • Tomo Virk. Novi pristopi, stare zablode. Primerjalna zgodovina literatur v evropskih jezikih. Primerjalna književnost 32/2 (2009). 1–22. COBISS dLib

3. v tisku

  • Tomo Virk. Novi pristopi, stare zablode. Primerjalna zgodovina literatur v evropskih jezikih. Primerjalna književnost 32/2 (2009). 1–22. Tudi na spletu.
Članek v časniku[uredi]
  • dnevni časopis - letnik in številka: ✗
  • datum (brez ločil pred datumon), stran
  • vrstni red: Avtor. Nadnaslov: Podnaslov datum COBISS
  • Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. Delo: Književni listi 20. 8. 1998. 13. COBISS
Članek na dLibu[uredi]
  • dve vrsti zapisov: na posamično avtorsko objavo, ki imajo urejene metapodatke; na celo številko v časopisu

1. primer članka s svojimi metapodatki:

  • Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30. COBISS dLib
Enciklopedijsko geslo[uredi]
  • običajno viri brez urejenih metapodatkov, večinoma ni v Cobissu / na dLibu
  • sklicevanje zunaj Wikipedije: Navedba članka > APA, MLA, MHRA, Chicago, CSE, Bluebook itd.
  • datum pri citiranju znotraj wikijev ni potreben (čas nastanka je prikazan v zgodovini strani), avtorstva prav tako ne navajamo (običajno več in se spreminjajo)
  • biografski članki: portal Slovenska biografija (ureja ZRC SAZU)
  • naslovi gesel: velika začetnica le v seznamih literature (ali samodejno); mala začetnica v linkih vzdolž besedila
Forum[uredi]
  • tiskana oblika: podatek splet / na spletu
Spletni tečaj[uredi]
  • opis predavanj > izvajalec tečaja
Blog[uredi]
Članek na spletišču[uredi]
  • strokovni članki, objavljeni le na spletu, so redki - med viri je treba dodati natisnjene verzije
  • imena spletišč so v virih obvezna (če ni očitno, da je na spletu, dodamo splet / na spletu)
  • linki: ✗; povezave: ✓
  • Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. gore-ljudje.net 7. jun. 2007.
  • Samo Rugelj. Javno iz zasebno v slovenskih medijih: Urbani portreti. Planet Siol.net 5. feb. 2014.
  • ANKA. [Komentar k članku Barbare Leban Srečna, ker sem ženska]. LUD Literatura 28. jan. 2014. (ne poznamo natančno avtorja, ni naslova za ta prispevek, zato je v oglatem oklepaju na kratko napisano, za kaj se gre)
Zapis v podatkovni zbirki[uredi]
  • Metod Turnšek. Stoji na rebri grad. Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1999. Dostop 13. jan. 2012.
Diplomska naloga[uredi]

1. sklicevanje na vse zadetke iskanja

  • Izid iskanja po zbirki 2031 diplomskih nalog iz slovenske književnosti na FF, 1950–2008: ivan potrč (19). Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

2. primer

  • Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Ljubljana, 1992.
  • če se oznaka "Diplomsko delo" nahaja na platnicah diplomskega dela (na fizičnem izvodu), oklepaji niso potrebni

3. mentor, mesto hrambe

  • Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Mentorica Helga Glušič. Ljubljana, 1992. Knjižnica Oddelka za slovenistiko, FF UL.
Prosojnice, video predavanja, animacija[uredi]
  • podatek o lokaciji prosojnic; povezavi dodamo ppt / pptx / prosojnice ipd.
Zemljevid[uredi]
  • avtorjev in urednikov ne navajamo (zemljevid = produkt državnega ali komercialnega kolektivnega dela)
  • sklic direktno pod zemljevidom
  • Sloj – Literarni spomeniki. Geopedia.si Portal. Ogled 5. feb. 2014.
  • Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ogled 5. feb. 2014.
  • Mauser, Karel. Literarni spomeniki. Geopedia.si. Topografski pogled. Ogled 5. feb. 2014.
  • Mauser, Karel. Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ortofoto. Ogled 5. feb. 2014.
Fotografija[uredi]
  • neposredno pod fotografijo; zaporedna številka (Slika 1) pred virom (Wikiji slik ne številčijo samodejno)
  • izpusti avtorja (sploh, če je vzdevek), razen če gre za avtorski umetniški dosežek - oblika foto tainta
  • na enak način navajamo tudi vire tabel / grafov ipd.
  • objavljanje na slovenski Wikipediji: lastne slike, slike v javni lasti (freeware - Flicker, Instagram, Panorami, Wikimedia itd.)
  • Slika 4: Srne pa jelen. Fotoalbum 171. Foto Miran Hladnik 9. jun. 2012.
  • Slika 4: Miran Hladnik. Srne pa jelen. Fotoalbum 171. 9. jun. 2012.
  • Slika 8: Andrej Trost. Auersberg Mit Seinen Geographischen Prospect. Atlas Austriacus: Österreichischer Reichskreis: Krain 2. Bakrorez, med 1660 in 1673. Kartensammlung Moll.
Risba[uredi]
  • če je potreba po opisu risbe, to navedemo v oglatem oklepaju po naslovu
  • Slika 13: Jeff Dahl. Anubis. Wikimedia Commons 2006, zadnja sprememba 26. apr. 2014.
Glasbeno delo[uredi]
  • slovenimo naslove del
  • Frédérik Chopin. Nokturno št. 2 v Es-duru, opus št. 9. Musopen.
Radijska, televizijska oddaja in film[uredi]
  • avtor oddaje = urednik / novinar; novinarjevo ime namesto urednikovega le, ko je novinar v ospredju
  • urednik; naslov oddaje; mesto in datum predvajanja; spletna lokacija, na kateri je oddaja arhivirana

1. primer

  • Milica Prešeren. Moč prepričljivega govora. Turbulenca. RTV SLO 3. sep. 2014. MMC.

2. navajanje filma z režiserjem na prvem mestu

  • Ferdo Delak. Triglavske strmine. Scenarij Janez Jalen. Sava film 1932.
  • ime režiserja izpustimo, če filmi niso prepoznavno avtorski (napišemo med ostalimi sodelavci za naslovom)
  • če je potrebno pojasnilo za vrsto dela, za piko dopišemo Film / Radijska oddaja / TV oddaja, za imeni pa v oklepaju režiser / urednik / novinar
Napake pri citiranju[uredi]
  • nepoznavanje temeljnih referenc
  • poznavanje referenc zgolj v enem jeziku
  • vključevanje znancev med reference, čeprav za temo niso (dovolj) relevantni
  • nenavajanje konkurenčnih avtorjev ali avtorjev, ki jih ne maramo
  • samocitiranje
  • citiranje zaradi citiranja samega
  • navajanje http-jev je popolnoma odveč - URL-je vpišemo kot hiperpovezave v naslove citiranih publikacij
  • navajanje samo http-jev brez podatkov o avtorju, naslovu, spletišču in datumu
  • za vsak vir, dostopen na spletu, je treba v Cobissu in na dLibu preveriti, ali obstaja tudi v tiskani obliki, in navesti podatke tudi o tiskani izdaji
  • navajanje zgolj naslova leksikona brez naslovov (in avtorjev) gesel, iz katerih smo črpali, ne zadošča
Navajanje na Wikipediji[uredi]
  • med viri se ne navaja drugih člankov z Wikipedije, ampak se nanje sklicujemo v obliki linkov
  • poudarjena je prepoved lastnega raziskovanja oziroma sklicevanja nanj
  • Wikipedija nima posebnega stila citiranja, ampak je odprta za vse mogoče sloge (morajo biti znotraj posameznega članka) poenoteni.

Žanri[uredi]

  • vsakdanji sporazumevalni, publicistični, umetnostni in strokovni/znanstveni - meje niso točno določene
  • znanstveno (temeljno, izvirno, uporabno, pregledno) VS strokovno (ne dosega kriterijev znanstvenega) VS poljudoznanstveno (popularizacija in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj)
  • znanstveni prispevki: prispevki iz konferenc, poglavja v monografijah, gesla v slovarju, strokovne ocene, univerzitetni učbeniki, učno gradivo, diplome, magisteriji, disertacije itd.; humanistika: monografske publikacije (=inovativna znanstvena dela)
  • Wikipedija: 30k+ znakov / 4400+ besed = zaželene in odlikovane ter najvišje ocenjene wikipedijske strani
  • žanri, ki imajo status strokovnega pisanja: podatkovna zbirka; poročilo o dogodku; povzetek; članek; kritika (strokovna ocena); enciklopedijsko geslo; esej; predavanje (prosojnice); kritična izdaja (uredništvo, redakcija); učbenik; priročnik; navodila (tutorial); razprave (navadne, pregledne znanstvene in izvirne znanstvene); strokovna recenzija

Šolsko pisanje[uredi]

  • žanri šolskega strokovnega pisanja: referat; esej; diplomska naloga
  • glavni namen: izpolniti študijske obveznosti za oceno / naziv
  • strokovno / znanstveno pisanje = predmet začne določati kompizicijo razprave

Popravljanje[uredi]

  • optimalno branje in citiranje zahtevata urejena besedila
  • rdeči svinčnik → funkcija sledi spremembam
  • uredništvo = kompleksnejši popravki besedil pred objavo → pogoji za objavo besedila → šele, ko besedilo ustreza pogojem, lahko nadaljuje v lekturo in korekturo
  • lektoriranje (lektura) vs. korigiranje (korektura)

1. lektoriranje = popravljanje besedila drugega avtorja (pravopis, slog)

  • ang. copy editing → urednik; brez vsebinskega posega v delo
  • nekoč so jezikovno primernost določali literarni programi; mnogi avtorji niso obvladali jezika
  • licentia poetica (upravičenost sloga) → pri znanstvenih besedilih je slog drugotnega pomena, saj je cilj jasnost besedila

2. korigiranje = odpravljanje tehničnih napak v besedilu

  • popravljanje zatipkanin in nejasnosti ob spremembi medija
  • Wikivir: primerjava fotografije besedila s tekstom (program OCR) → popravimo morebitne napake, da tekst čim bolj približamo izvirniku

Komunikacija v stroki[uredi]

E-pošta[uredi]
  • 1961, MIT → globalna uporaba v 80-tih letih
  • vrstice: Za: (To:) - poštni naslov naslovnika / Kp: (Cc:, 'kopija') - pošiljanje v vednost / Skp: (Bcc:, 'skrita kopija') - skrit seznam prejemnikov
  • začetek komunikacije (strokovne zadeve):
  • forum: Dragi kolegi, Spoštovani kolegi
  • nagovor starejšega: Spoštovani + naziv
  • nevtralno: Spoštovani/Dragi
  • vrstniki v stroki (zasebno) → poimensko naslavljanje
  • ločili: , / ! (vpliv na začetnico v jedru besedila)
  • nagovor se lahko izpusti pri redni korespondenci
  • zaključek: Lepo vas/te pozdravljam, S spoštovanjem
  • podpis: ime + priimek
  • imena dokumentov: kratka, pomenljiva, enolična
Socialna omrežja[uredi]

= načini družbene komunikacije v informacijski družbi

  • splet 2.0: enosmerna → dvosmerna komunikacija (uporabnik = producent informacij)
  • CSCW (Computer-Supported Cooperative Work): socialna omrežja = skupnost kooperativnosti
  • širok nabor funkcij: komunikacija, deljenje vsebin, širjenje informacij in znanja
Zagovor[uredi]

→ seminarske, diplomske, magistrske naloge, doktorata = status iniciacijskega obreda v akademski svet

  • natančna pravila za izbiro teme, prijavo, izbiro mentorja

Literarna kritika[uredi]

  • značilna za demokratično družbo
  • presek publicistike in znanosti
  • subjektivnost (≠ reklamno pisanje - ni kritično), polemika, vpliv časa
  • literarna kritika: status publicističnega besedila; v rubrikah dnevnega tiska in literarno-kulturnih revijah
  • strokovna kritika: status strokovnega besedila (če je poglobljena); v strokovnih revijah

Enciklopedični članek[uredi]

  • od preostanka strokovnih besedil se loči po jedrnatosti: ni anekdotičnosti, prepodrobnih informacij, ponavljanj ali retoričnih figur, ki ne prispevajo k posredovanju informacij
  • biografski članek (kriteriji): pojava imena v drugih enciklopedičnih geslih, uvrstitev na raznih seznamih
  • podatki o knjigah so v infopolju knjiga

Učbenik[uredi]

  • dialoškost, spodbujanje interaktivnosti; privlačna tipografija; poenostavljanje: definicije, naštevalni nizi; povzemanje in ponavljanje
  • skupinsko avtorstvo in povezovanje učbenikov v serije
  • obvezno gradivo → veliki zaslužki založb in brezizhoden položaj za starše → rešitev: prosto dostopni elektronski učbeniki (cc)
  • pomanjkljivost in vprašljivost učbenikov: ni ravnanja po ciljni publiki, pretirana podobnost z znanstveno monografijo; poudarek na faktološki plati znanja; stereotipni izrazi, koncepti, šolske fraze

Strokovni blog[uredi]

  • ang. weblog (spletni dnevnik → spletnik), 1997-
  • WordPress, Google Blogger, Blogos
  • anonimnost, narcizem, specifičen slog, obsedenost z medijem + izogibanje intenzivni argumentaciji, citiranju in recenziranju
  • izmenjava neobjavljenih znanstvenih spoznanj, dialog med znanstveniki
  • strokovna raba: področni blog, osebni blog humanista/raziskovalca/pedagoga
  • večja povezanost in živost znanstvene skupnosti

Spletni forum[uredi]

  • ang. internet forum → orodje za konstruiranje in vzdrževanje strokovne (znanstvene) skupnosti
  • tradicija elektronske oglasne deske (bulletin board system) oziroma poštnega seznama (electronic mailing list)
  • funkcija arhiviranje (≠ klepetalniki)
  • regulacija: omejen dostop (registracija), nadzor moderatorja/administratorja
  • Humanist (1987): oblika poštnega seznama
  • SlovLit (1999) = osrednja informacijska točka za področje literarne zgodovine in jezikoslovja

Slog[uredi]

  • spreminjanje temeljnega pisnega standarda → estetika izgleda besedila na zaslonu pridobiva na pomembnosti

Sestavni deli[uredi]

  • (predvsem) eksperimentalne vede: shema IMRAD/UMRIS
  • avtorjevo ime + (akademska) inštitucija
  • naslov (in podnaslov):
  • jedrnat, jasen, stvaren; pravopisno brezhiben; brez krajšav, ni v obliki stavka/vprašanja
  • podnaslov: ločen z dvopičjem; začetek: mala začetnica; brez ponavljanja izrazov iz naslova
  • UD klasifikacija
  • izvleček: glava članka, kratek povzetek (do 10 vrstic) → predmet raziskave, metode, rezultati, sklepi/implikacije
  • kategorizacija področja → ključne besede: pogosti in terminološko smiselni izrazi
  • povezave = oblika sklicevanja (nadomestijo kazala)
  • tekst vs. hipertekst: klikljivost
  • desni klik > meni > vnos hiperpovezave > vnos spletne lokacije
  • Wiki: dvojni oglati oklepaj za povezave znotraj wikijev; enojni za zunanje povezave
  • kazalo: večinoma avtomatično; čim bolj pregledno (členitev obravnavane snovi)
  • telo besedila: uvod, teorija, gradivo, analiza, sklep
  • literatura in priloge (slike, grafikoni, opombe)
Napake[uredi]
  • gostobesednost (balast, ki ne doprinese k prenosu informacij) → tudi, še, takratni, poleg tega, nato, izpostaviti, poudariti, predvsem, večinoma, običajno, nedvomno, razmeroma, relativno, okrog, razni, specifičen
  • nerazumljivost (zapletanje preprostega → slogovna napaka)
  • pomanjkanje konteksta (besedilo ni koherentno): cilj = postaviti informacije v smiselen kontekst (pazi na pretirano posploševanje!) → že, šele, celó, samó
  • manierizem (nenavezovanje stavkov med seboj): izogibanje retoriki (naj ne bo v ospredju), papirnatim izrazom in arhaizmom (zategadelj, nemara, bržkone, tolikanj)
  • slogovna ubornost (neprestano ponavljanje izrazov) → Iz pregleda/grafikona vidimo/razberemo, da ...; predstavnik, predstavljati
  • pristranskost: nedolžna (pretirana ljubezen pisca do teme) in nevarna (ideologija → ironija, gnev)
  • terminologizacija (termini = pogoj za vplivnost in potencialno inštitualizacijo): poimenovanja so stvar družbenega dogovora in prakse (spreminjanje s časom), ignoranca terminologije! (dramski/dramatski/dramatični)
  • spol in število: uporaba množine ali pretvorba v sedanjik v izogib uporabi spola; majestetični plural = znanstvena množina, ki deluje potujevalno in objektivizirajoče
  • mentalno brambovstvo in servilnost (izbira virov in izrazja → občutljivo razmerje med domačin in tujim)
Govorna prezentacija[uredi]

≠ retorika (zapisana podlaga)

  • status objave: posnetek, hramba in zapis v Cobiss
  • dolgočasnost, monotono branje člankov vs. pretirano iskanje pozornosti z retoričnimi prijemi
  • zapis imen in naslovov; grafični prikazi → težave pri prenosu informacij
  • prosojnice (seznamsko povzamejo besedilo, vzdržijo rdečo nit predavanja): PowerPoint, Google Slides, Prezi
Vizualizacija[uredi]
  • popestritev informacij; pegagoški in popularizacijski interes
  • civilizacijski zasuk: verbalno → slikovno sporočanje

1. fotografija

  • razmah: digitalizacija in splošna dostopnost
  • strogo individualno avtorstvo
  • dovoljeno objavljanje:
  • umetnine: 70 let po avtorjevi smrti
  • platnice knjig
  • izjeme pri objavljanju fotografij arhitekture, kiparstva in slikarstva v državah, kjer avtor lahko privoli / oznaka FOP (freedom of panorama)
  • pridobivanje reprezentativnih fotografij avtorjev/umetnikov → ni proste dostopnosti
  • free culture movement = grožnja profesionalnim fotografom, ki se oklepajo avtorskih pravic

2. infografika = infomacijska grafika

  • oblika vizualizacije podatkov, informacij in znanja → izrabi človekovo sposobnost hitrejšega dojemanja in pomnenja ob vizualni prezentaciji
  • tabele = razporeditev podatkov v celicah
  • grafikoni (chart) = histogram, črtni, stolpčni, palični, tortni, graf raztrosa, graf funkcije vs. diagram (graph) = časovni, drevesni (dendogram), omrežni, organizacijski, flowchart, genealoški, Vennov (potrebna je legenda; druge vrste so še kartogram, shema, piktogram)
  • zemljevidi: interaktivne karte na spletu (Geopedija); Projekt Prostor slovenske literarne kulture (ZRC SAZU) → geografski informacijski sistemi (Geopedija, Google Earth, Google Maps, Street View)
  • besedni oblak: Wordle, Voyant tools

Iskanje[uredi]

  • razvoj iskalnikov → strmo naraščanje količine informacij
  • številske identifikacije: razločevanje med avtorji
  • ORCID (izdaja digitalno / mednarodno standardno identifikacijo; 16-mestna koda) → pod okriljem Mednarodne organizacije za standardizacijo
  • ISBN (identifikacija knjižnih objav): 13-mestna številka (jezik - založba - 3 cifre znotraj založbe - kontrolna cifra)
  • ISSN (identifikacija periodike): 8-mestna številka
  • DOI (identifikacija spletnih objav)
  • Wikimedija: normativna kontrola = povezovanje gesel s knjižničnimi in kataloškimi sistemi (CONOR, VIAF, ORCID, OVL)

UDK[uredi]

= univerzalna decimalna klasifikacija

  • pravilna umeščenost objave na določeno strokovno področje
  • slovenska književnost: začetna številka 886.3

0 - znanost in znanje, organizacije, informacije, dokumentacija, bibliotekarstvo, institucije, publikacije 1 - filozofija, psihologija 2 - teologija, verstva 3 - družbene vede, politika, ekonomija, pravo, izobraževanje 5 - matematika, naravoslovje 6 - uporabne znanosti, medicina, tehnika 7 - umetnost, arhitektura, fotografija, glasba, šport 8 - jezik, književnost 9 - geografija, biografija, zgodovina

  • Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije: 7 raziskovalnih področij: naravoslovje, tehnika, medicina, biotehnika, družboslovje, humanistika (literarna veda = 6.07), interdisciplinarne raziskave
  • evropska klasifikacija raziskovalnih dejavnosti (CERIF - CERCS): humanistične vede, družboslovje, naravoslovno-matematične vede, biomedicinske, tehnološke vede
  • klasifikacija FOS 2007 (Fields of Science): 47 področij → literarna področja: klasika; literarna teorija in kritika; literarni pregledi; književnost; afriška, avstralska in kanadska književnost; ameriška književnost; književnost Britanskega otočja; nemška, nizozemska in skandinavska književnost; romanska književnost; slovanska književnost; poezija
  • enciklopedične klasifikacije: znanost = družboslovje + naravoslovje

DOI[uredi]

= Digital Object Identifier

  • standard za označevanje spletnih objav → lažji in trajnejši dostop do znanstvenih podatkov; prispevek k večji vidnosti le-teh
  • humanistika: registracijski agenciji mEDRA in CrossRef

COBISS ID[uredi]

= številka za identifikacijo publikacij v Sloveniji

  • osebne bibliografije raziskovalcev s povezavo na SICRIS
  • bibliografije serijskih publikacij, povezavo na podatke o citiranosti slovenskih raziskovalcev na Web of Science in Scopus
  • seznam najbolj branih knjig
  • baza podatkov z letno statistiko izposoje (knjižnično nadomestilo)

Podatki in podatkovne zbirke[uredi]

  • podatek = dejstvo, ki o določeni stvari kaj pove ali se nanjo nanaša
  • nekateri se zavzemajo za uporabo besede zajemek (capta; produkcija in reprezentacija znanja v humanistiki)
  • 2 vrsti informacij: dokumenti (fizična reprezentacija) in podatki (osnovni elementi informacije)
  • število javno dostopnih podatkov narašča

Seznami[uredi]

= razločno in pregledno naštevanje serije elementov

  • Wikiji: oštevilčeni in neoštevilčeni seznami
  • Wikipedija: razvrščanje gesel v sezname prek kategoriziranja

Digitalna humanistika[uredi]

  1. zajem (data mining): digitalizacija, optično prepoznavanje (OCR), uporaba urejevalnikov, pretvarjanje med digitalnimi formati, programiranje in izdelava spletnih strani, iskanje informacij, izdelava seznamov
  2. obogatitev: metapodatki, encoding (dodajanje podatkov o strukturi besedila), anotiranje (dodajanje komentarjev), modeliranje, urejanje, kartografiranje
  3. analiza (luščenje informacij/struktur/vzorcev iz podatkov): stilometrija, modeliranje tem, analiza socialnih omrežij in čustvenega odziva, vizualizacija, pridobivanje podatkov (information retrieval), strojno učenje, medbesedilna in statistična analiza, prepoznavanje vzorcev (pattern recognition)
  4. interpretacija: kontekstualizacija, modeliranje, povzemanje in konceptualiziranje
  5. razpečevanje in hranjenje: publiciranje, identifikacija (DOI), urejanje dostopa (OA), razporejanje, bibliografska manipulacija za potrebe citiranja, arhiviranje in licenciranje
  6. kolaboracija: komunikacija, sharing, komentiranje, crowdsourcing
  7. metadejavnosti: propagiranje principov, strokovno ocenjevanje, poučevanje, sodelovanje oz. vodenje projektov, obveščanje, financiranje, teoretiziranje itd.
  • Slovenija: faza oblikovanja spletnih slovarjev in besedilnih korpusov
  • digitalizacija vsebin: dLib (Digitalna knjižnica Slovenije), Slovenska leposlovna klasika (študentski projekt na Wikiviru)
  • Slovensko leposlovje na spletu (2010) → zbirka; popis digitaliziranih vsebin
  • 3. faza: pisanje Wikipedijskih gesel, geolociranje kulturnih faktov na Geopediji, priročniki za Wikiknjige, fakultetni seminarji, projekti na Wikiverzi

Empirične metode[uredi]

→ opazovanje dejstev in čutnih izkušenj

  • eksperimentiranje in opazovanje → materialni dokazi
  • merjenje podatkov → preverljivost meritev!
  • nehumanistične vede, informacijske in komunikacijske tehnologije, jezikoslovje, tržne raziskave knjig, pozitivistični pristopi v literarni vedi → raziskovalne metode
  • Cobiss, Nova beseda, Gigafida, SSKJ (Fran), Slovenski biografski leksikon, Geopedija, Sicris

Slovarček[uredi]

SSKJ

  • amalgamirati = združiti, spojiti se
  • angažiranost = zelo aktiven, dejaven odnos do česa, zavzetost
  • angažma = angažiranost
  • frata = poseka, krčevina
  • kontinuiran = nepretrgan, neprekinjen
  • manierizem = umetnostni slog med renesanso in barokom
  • paradigma = vzorec, primer
  • recenzent = ocenjevalec
  • referent = kdor ima, pripravi referat; predavatelj, poročevalec
  • repozitorij = prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do dokumentov, datotek
  • servilnost = lastnost, značilnost servilnega človeka (servilen = kdor si s pretirano uslužnostjo, vdanostjo prizadeva pridobiti naklonjenost nadrejenih; hlapčevski, klečeplazen)
  • ubornost = revnost, siromašnost
Pridobljeno iz »https://sl.wikiversity.org/w/index.php?title=Uporabnik:Meta_Repe&oldid=60979«