Uporabnik:Mancacerar

Iz Wikiverza

Slavistična revija[uredi]

Prvi vtisi[uredi]

Slavistična revija torej. Zvezek živo rdeče barve - barve ljubezni? Morda, bomo še videli. Kot pri kakšnem brdkem, ljubkem fantu, ki ga od časa do časa vidim kje ob cesti, seveda knjižice ne smem ocenjevati po njeni prikupni zunanjosti. Vsekakor knjižica za svojo velikost ne spada pod lahko literaturo. Odlikuje se namreč po svojem čvrstem papirju, ki ji daje težo in gostem vonju po svežem tisku, ki me spravlja ob pamet. Kot najbrž že sklepate me je knjižica začela privlačiti in ker se tudi ona ne upira mojih željnim dotikom se jo odločim odpreti.

Ooooo, kako polna je .... Obline njenjih lično razdeljenih odstavkov in dejstvo, da niti ena stran njenega papirja ni puščena nepopisana, me v trenutku očarata. Moje oči najprej začnejo plesati nagajivi tango z njeno trdo, lepenkasto platnico in nato ... ga uzrejo. Med sladkimi jabolki njene vsebine, se zasveti zlato jabolko. Članek o POEZIJI ...

MOJI NAJVEČJI LJUBEZNI.

Članek Vilme Purič o sodobni slovenski poeziji v Italiji[uredi]

Članek Vilme Purič z naslovom Sodobna slovenska poezija v Italiji govori o naši poeziji nastali čez mejo v povojni Italiji. Avtorica poezijo in avtorje tega časa in prostora razdeli v več faz ustvarjanja in podrobno analizira vsako spremembo, ki se pojavi pri kasnejših pesnikih. V članku je zanimivih kar nekaj ugotovitev in razlag poezije avtorjev, kot so na primer Ljubka Šorli, Miroslav Košuta, Marij Čuk, Alenka Rebula itn. Po branju članka se tako kar nisem mogla upreti branju pesniških zbirk opisanih avtorjev. Odprla sem pet pesniških zbirk, pet različnih svetov istega prostora in bila precej presunjena. Najbolj me je ganil pesniški jezik pesnice t.i. prve faze slovenskega pesnikovanja v povojni Italiji, gospe Ljubke Šorli in izpovedna moč pesmi Miroslava Košute, ki bolj izražajo individualni in posameznikov bol Slovenca v Italiji.

Pesnica Ljubka Šorli veliko uporablja pravi sonet, kar seveda kaže na Prešernov vpliv. V njenem pesnikovanju najdemo pripovedi o različnih življenjih ljudi in njihovih usodah v povojnem času. Pesnica se prav tako veliko sklicuje na geografsko lego dogodkov in z opisi resničnih rek in krajev, kar v povezavi z njihovimi romantičnimi opisi doseže še večji kontrast z njimi nasprotno človeško bolečino, ki jo povzroča vojna. Zgodbe mladih in starih nam naslikajo podobo kroga življenja, ki podaja roko sestri smrti in pokažejo ne le bolečino enega človeka, temveč prelito kri kolektiva, žive skupnosti.

Na drugi strani pa pesnik Miroslav Košuta s svoje moške perspektive kaže drug čas, čas sedanjosti. V roke sem vzela njegovo najnovejšo zbirko Riba kanica (po domače Morski pes- ne, sploh ni več romantično ...) in takoj me je prepravil duh zamejstva. V njegovi poeziji se nam poraja veliko vprašanj o položaju današnjih Slovencev v Trstu. Jasno je, da jezik igra pomembno vlogo pri oblikovanju naše identitete, tako osebne kot kolektivne, ampak kaj se potem zgodi z zamejci? Pesem Jutrišnje tržaško jutro govori prav o tem, o strahu pred osebno, neizogibno, jutrišnjo razdvojenostjo Slovenca v tujem in hkrati domačem prostoru. Kaj pa je smisel take poezije?

Trst gotovo in moški, ki tam živi in deluje, moški z dvema identitetama. Pesnik, ki z darom pesniškega jezika bolečino dviga v meso in pokaže manj videno usodo posameznikove tihe razdvojenosti.

Nova pisarija[uredi]

Na prvi pogled dolgočasna in ne kaj preveč mamljiva knjiga, ki me spominja ne del obvezne literature pri kakem informacijsko-tehnološkem predmetu. Nimam želje ne apetita, da bi se zakopala v njeno vsebino, ampak kar moram pač moram. Tako ali drugače pa očitno danes nimam nobenega boljšega dela.

Uvod[uredi]

V knjigo nas uvede pojem pismenost. Ta je skozi čas svojega obstoja spreminjal svoj pomen. Vodnik je s to besedo denimo poimenoval svojo slovnico, kasneje pa je ta beseda označevala izključno znanje branja in pisanja. Danes poznamo več vrst pismenosti, ki bi ji lahko rekli tudi veščina na posameznih področjih družbenega življenja. To so npr. medijska, ekološka, prometna in finančna pismenost, najbolj pomembna in zaradi večinskega medija interneta aktualna, pa je danes seveda informacijska pisemnost. V času, ko je pismenost v prvotnem pomenu besede takorekoč že samoumevna, se moramo truditi predvsem za porast informacijske pismenosti v populaciji. Ta nam med drugim omogoča številne prednosti in novosti, med katerimi je verjetno najbolj pomembna možnost sprememb in urejanja besedil. Uporaba in adaptacija informacij sta, ne glede na naše predsodke in strah pred informacijsko tehnologijo, zelo učinkoviti in uporabni funkciji.

Pismenost[uredi]

Beseda pismenost je, kot že povedano, skozi čas spremenila svoj pomen. Toda zakaj? Jezik je del družbe in ji služi, in tako tudi besede v spreminjajoči se družbi in njenem razvoju dobijo nov prizvok oziroma pomen. Pismenost je sprva pomenila obvladovanje znakovnega sistema za pisno komunikacijo, katere so bili do leta 1780 vešči le maloštevilni. Vse pa se je spremenilo z uvedbo obveznega šolanja. Pismenost je v času devetnajstega in dvajsetega stoletja postala tako samoumevna, da se njen prvoten pomen ni več zdel uporaben. Pismenost je iz privilegija prešla v nujo. Tudi način pisanja se je spremenil. Od elegantnega poplesavanja z nalivko po papirju smo prešli do tipkovnic in zaslonov. Kot se spodobi je tudi na to temo vzklil medgeneracijski spopad med starimi in mladimi. O prednostih in slabostih obeh načinov pisanja bi lahko dolgo razglabljali, a si vseeno ne smemo dovoliti, da bi nas prekomerna želja po drugačnosti v družbi vodila do precej nazadnjaške izbire izključno svinčnika in papirja. Pismenost je dvojna sposobnost sprejemanja in razumevanja in po drugi strani tvorjenja in posredovanja informacij. V času, ko govorimo o pojmu digitalne pismenosti, tako samo spretnost rokovanja z elektronskimi napravami ni dovolj za potrditev pismenosti. Naprave je treba tudi obvladati.

Wikiji[uredi]

Avtor[uredi]

Bralec[uredi]

Kredibilnost[uredi]

Nove besede in strokovni izrazi[uredi]

  • ALINEA: točka/vrstica/element v naštevalnem seznamu
  • IKT: informacijsko komunikacijska tehnologija
  • STROKOVNA PERIODIKA: serija strokovne publikacije (npr. Slavistična revija)
  • OCR: optično prepoznavanje znakov
  • AD HOC: posebej za ta primer, v ta namen
  • LUDISTI: uporniki proti strojem, industrializaciji
  • AMIŠI: pripadniki anabaptistične veje protestantske krščanske verske skupnosti
  • KONCEPT: zasnova, ideja
  • PARADIGMATSKA SPREMEMBA: temeljna sprememba z daljnosežnimi spremembami
  • EGALITARIZEM: politična teorija ali gibanje, ki zanika veljavnost naravnih in socialnih razlik med ljudmi in si prizadeva za enakost
  • KREDIBILNOST: verodostojnost

Moje zvezdne duše dvojčice[uredi]

Res je, da vsak izmed nas svoj rojstni dan deli še s približno 0,027% svetovnega prebivalstva in res je tudi, da je na vsak dan v letu rojen tudi kak nam ljub pomembnež, redko pa se zgodi da je na naš rojstni datum rojen tudi človek, ki ga po svojem delu neizmerno cenimo. Sama imam tako srečo, morda celo usodo :D, saj svoj rojstni datum 10. maj delim prav z Ivanom Cankarjem, ki je bil na isti datum rojen točno 120 let pred mano. Deset krat ducat let je bilo torej potrebno, da se Slovencem rodi nova vzhajajoča zvezda književne umetnosti? Morda res ... He he he ... Vsekakor se sliši dobro in če že ne nič drugega, mi je Cankar vsaj prinesel pikovo znamenje v Hladnikovi Zlati knjigi (Wikiverzi).

Rojstni dan si delim še z Bonom (pevec skupine U2) in s Fredom Astairom.

SlovLit[uredi]