Uporabnik:Luka Šafranko

Test za test

--Luka Šafranko (pogovor) 07:46, 15. januar 2021 (CET) 1. Aaron Swartz je bil udeležen v škandal s piratiranjem del univerze MIT --Luka Šafranko (pogovor) 07:49, 15. januar 2021 (CET)

Nova pisarija

Uvod

• Po Vodniku pisarija pomeni slovnica

• "Nova" pisarija zaradi nastanka novih medijev in oblik pisanja

• Ukvarja se predvsem z digitalnim pisanjem

• Wikimedijina spletišča so predvsem večavtorska

Pismenost

• Biti pismen pomeni obvladati znakovni sistem za pisno komunikacijo

• Sposobnost tvorjenja in posredovanja zapisanih informacije

• Obstaja več specifičnih pismenosti

• V vsakdanjem življenju obvezna splošna pismenost (tudi elektronska)

• Ker živimo v informacijski dobi/družbi, tiskano knjigo začeli izpodrivati drugi mediji

• Wikipedija poseben projekt - neplačana, večavtorska, brezkorporativna platforma

• 2004 se na slovenski Wikipediji pojavi potreba po popisu skupinskih projektov, 2005 fakultetni seminarji, 2007 študentski wikiprojekti dobili svoje poglavje na seznamu projektov

Avtor

• Pozornost usmerjena na avtorja do 60. let 20.stoletja

• V 80.letih pozornost k bralcu

• Izpostavljanje etične problematike v humanistiki (pisanje zaradi teme same)

• Slavistična revija, zadeve slovenskega jezika in literature težko vzbudijo mednarodno zanimanje

• Pravo vrednost za nas imajo samo realizirane izbire

• Publicistično vsiljevanje enkrat ene, drugič druge teme

• Pisanje je veščina, ki se je moramo priučiti

• Pisalni orodji današnjega časa tipkovnica in miška

• Tipkanje in pisanje spadata med t.i. tipalne izkušnje

• Avtorji z deli kulturno emancipirali skupnost

• Sodelovanje z drugimi v imenu skupnega cilja (v tem primeru WIkipedije)

• Koncept avtorstva bolj povezan z objavljanjem kot s pisanjem

• Splet namenjen nalaganju informacij v skupno dobro

• Pomen znanja kot javne dobrine

• Jaron Lanier za civilizacijsko paradigmo uporabi oznako »digitalni maoizem«

• Sodobna množica je sublimna, deluje zavestno, dobiva status subjekta

• Pametna množica se je odločila na Wikipediji vzpostaviti zbirališče vsega človekovega znanja

• Besedilo je rezultat pisanja

• Pravni koncept intelektualne lastnine si prizadeva za ozaveščanje o posebnih pravicah ter realizacijo

• Creative commons je avtorska licenca, ki izhaja iz svobodne kulture

• Creative commons bralcu tekste najprej ponuja in šele potem dodaja, pod kakšnimi pogoji

• Vrste licenc cc: priznanje avtorstva (attribution – BY), deljenje pod istimi pogoji (share-alike – SA), nekomercialno (non-commercial – NC), brez predelav (no derivative works – ND)

• Licence cc so spremenljive

• Creative Commons Attribution 4.0 International License je najsodobnejša med licencami cc, z globalno veljavnostjo

• Copyright je avtorska zakonodaja, ki pred zlorabo ščiti izvirna avtorska dela

• Bralec knjige lahko kopira, vendar jih ne sme javno objaviti brez dovoljenja

• Lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler jih ne proda ali odstopi

• Šole si seminarskih in diplomskih nalog študentov ne lastijo, temveč za objavo pridobijo študentovo soglasje

• Poštena uporaba ali "fair use" je neprofitna

Bralec

• Danes zahteva po prosti dostopnosti informacij z vseh mogočih področij vse večja

• Prosti dostop pomeni brezplačen dostop do besedila, materialne pravice so prenesene na založbo

• Odprti dostop pomeni brezplačno dostopnost besedila na spletu, avtor obdrži materialne pravice, creative commons licenca

• Zakasnjeni prosti dostop - dostop po določenem časovnem obdobju

• Slovenski literarni zgodovinarji lahko naložijo svoje akademske spise na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, na Univerzi v Mariboru ter Novi Gorici

• Nacionalni portal odprte znanosti vsebuje vse slovenske repozitorije

• Glavni namen arhiviranje diplom, doktoratov in magisterijev

• Včasih honorarji, danes ne več

Kredibilnost

• Za objavljanje je danes neprimerno manj ovir kot v preteklosti in to velja tako za tiskane kot spletne objave - splet zastonj, samozaložniški natis ne

• Avtorju smemo zaupati, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, čigar stališča so v javnosti poznana in za katerega domnevamo, da si ne more privoščiti zavajanja bralcev.

• Aktivizem je socialni koncept, ki ga dokumentirajo slovarske sintagme

• Aktivizem ne posluša nasprotnih argumentov, ne mara statistike

• Medije razume samo kot orodje kapitalizma

• Dolgi pomišljaj dobimo s kombinacijo tipk Ctrl, Alt in - na numerični tipkovnici

• Nestični dolgi pomišljaj stoji samo med povedmi

• Med imenom avtorja in njegovim psevdonimom je bil včasih pomišljaj, danes pa je nestični vezaj

• Slovenski pravopis pozna tri oblike dvojnih narekovajev in več oblik enojnih

• V romanih ni sklicevanja, v publicistiki je manj pogosto in formalizirano

• Da delo postane javna last 70 let po avtorjevi smrti, velja samo za tista dela, ki 29. aprila 1995 še niso bila v javni lasti

• V Avstro-Ogrski je delo postalo javna last 30 let po avtorjevi smrti

• O plagiatu govorimo, ko neko znanje predstavljamo kot svoje, brez da bi navedli originalnega avtorja

Žanri

• Za izvirni znanstveni članek se upošteva prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji

• Strokovni članki so objavljeni v strokovnih ali znanstvenih revijah

• Namen poljudnih člankov je popularizacija raziskovalnih spoznanj

• V obsegu do 10.000 znakov se članek na Wikipediji šteje za škrbino

• Standardni wikipedijski članki štejejo do 25.000 znakov

• Lektoriranje je popravljanje besedila, ki ga je napisal nekdo drug

• Urednik je oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči, če bo objavljeno

• Avtorju lahko za objavo postavi pogoje (slogovna preureditev, krajšanje)

• Akademska spletišča omogočajo uporabnikom, da lahko povezave posredujemo svojim stikom na Facebooku

• Literarna kritika se ukvarja s komentiranjem in oceno literarnih del

Slog

• Zaslon vse pogosteje narekuje obliko besedila

• Stran besedila na papirju je pokončna, na zaslonu pa ležeča

• Zaslonsko besedilo prepoznamo po menijskih izbirah in povezavah

• Namen knjige je usposobiti interesenta za kompetentno udeležbo v razpravi

• Humanistični članki se ločijo od drugih po tem, da je avtor ponavadi le en

• Pogoste napake so dolgoveznost, pomanjkanje konteksta, pristranskost in terminološka ignoranca

• Za vizualizacijo predstavitve lahko pogosto uporabimo prosojnice (slikovno gradivo, poudarjanje besedila z barvami)

• Prosto dostopne so vse fotografije pred 1. januarjem 1970

• Vsaka registrirana objava je pri nas zabeležena s svojo COBISS ID

Domače naloge

Druga domača naloga: Utopija in distopija

Utopija po definiciji v SSKJ pomeni načrt oziroma zamisel idealne družbene ureditve. Ker pa se nam v teh časih pogosto zdi, da dlje od popolne družbe ne bi mogli biti, bi se rad osredotočil na popolno nasprotje utopije: distopijo. Distopija ali antiutopija opisuje družbo, v kateri za posameznika ni upanja na boljše čase ali izboljšanje trenutne situacije, vsakdanje življenje pa je polno raznih neprijetnosti in preprek. Če bi današnjo situacijo opisali nekomu iz leta 2019, bi se mu naš trenutni vsakdan zagotovo zdel distopičen: konstantno strašenje z virusom, ki je skoraj instantno ohromil svet; zapiranje in omejevanje dejavnosti, ki so se nam še do pred kratkim zdele samoumevne ter ukrepi, ki pogosto nimajo niti najmanjšega smisla. V takih razmerah je včasih težko zbrati motivacijo za vsakdanje opravke ali biti optimističen glede prihodnosti, a sam sem mnenja, da nam vedno ostane upanje v boljše čase, ki bodo zagotovo enkrat spet prišli.

Tretja domača naloga: Popravljalci sveta

Svet se lahko deli na veliko različnih načinov: na moške in ženske, na mlade in stare, v Sloveniji tudi na rdeče in bele. Profesor Miran Hladnik pa jih najraje deli na ljudi, ki ne bi spremenili ničesar na svetu, in na ljudi, ki bi svet tako ali drugače popravili. Na področju jezika lahko veliko popravimo s pomočjo Wikipedije, orodja, ki živi in uspeva izključno zaradi prispevkov ljudi, ki jo urejajo in v njo pišejo gesla. Ima namreč veliko prednosti, na njej lahko popravlja vsak, kjerkoli in kadarkoli, in to zastonj.

Četrta domača naloga: Slavistična revija

Slavistično društvo Slovenije je izdalo 1. številko 64. letnika Slavistične revije. V tej številki se nahaja članek o možganskih omrežjih in ritmih elektične aktivnosti, revija pa je pisana tako v ruščini kot tudi v slovenščini. V reviji najdemo tudi članek Anke M. Vučinić Gujić, ki govori o postmodernističnih elementih v poeziji Jevrema Brkovića. Revija prav tako poroča o mednarodnem znanstvenem srečanju mladih humanistov 14. oktobra na Univerzi v Novi Gorici.

Peta domača naloga: Postmodernistični elementi v poeziji Jevrema Brkovića

Leta 2016 je bil v prvi številki Slavistične revije objavljen članek Anke M. Vučinić Gujić, ki govori o postmodernističnih elementih v poeziji Jevrema Brkovića. V uvodu avtorica pojasni, da je diskurz okrog Brkovićevega dela zelo heterogen glede semantike in sloga, njegovo delo pa dosega novo tekstualnost. Ključne besede članka so intertekstualnost, historiografska metafikcija in semiotični pristop. V Brkovićevem delu je kljub povezovanju tradicionalnega in modernističnega videti prehod iz modernizma v postmodernizem. V Brkovićevi poeziji je opazna simbolika nacionalne prepoznavnosti, čeprav je na začetku vsebovala bolj zgodovinski diskurz. Primer postmodernistične intertekstualnosti je njegov cikel Tajna večera, ki elemente parodije poveže s krščansko tradicijo. Ironični in sarkastični podtekst uničuje kanonizirane krščanske zgodovinske resnice, svetopisemske simbole pa Brković uporabi za sodobnejši diskurz in jim da negativne konotacije. Vseh pet del v ciklu je napiasnih v strogem kontrastu med krščanskimi ideali in njihovim nasprotjem, čigar zagovorniki niso nikoli imenovani, so pa poimenovana njihova dela. Celotno izročilo zadnje večerje postane v tem sodobnem kontekstu vir groze in strahu. Brković uporablja tudi nenavadne metrične konstrukte in verze preskoke, kjer prekine verz, ko je treba poudariti semantičnost pesniške izpovedi, kar doseže prav poseben estetski in idejni učinek. V skladu z načeli postmodernizma pesnik ne daje jasnih signalov, ampak motive problematizira in bralca zasuje z vprašljivostjo. Po drugi strani je zbirka Dukljanske molitve polna historizma, saj za moto zbirke pesnik vzame nek latinski zapis z nekega portala v Duklji, v zbirki pa je centralna tema kronološki pregled ustanoviteljev naroda. Uporablja številne primere zgodovinskih osebnosti s sedanjostjo, ki jo spremlja kritična ironija. Pesnik nesrečno išče izginulo mesto Prapratne, prestolnice Duklje, s čimer kaže svojo težjo po posegu v svoje korenine. Te refleksije o zgodovinskih dogodkih so za Brkovića izhodišča za izpraševanje o usodi svojega naroda in primerjavo s sedanjostjo. Podobno kot so v Iliadi junaki podvrženi volji bogov, so tudi v pesnikovem delu Dukljanci prepuščeni na milost in nemilost krščanskemu Bogu, vendar pesnik vseeno poziva k ohranjanju duhovnega miru. Pesnik predpostavlja moralni razkroj družbe in duhovno popačenje, kar odseva zgodovino: dukljansko državo so 1185 pokorili, kar je končalo njeno neodvisnost. V zaključku avtorica članka pravi, da zaradi velikega prepletanja tradicije in modernih pesniških tehnik Brkovića ne moremo umestiti v en umetniški kanon, , vendar je izrazit pridih postmodernizma. Zgodovinske komponente dajo pesnikovemu delu tradicionalističen ton, vendar omogoča tudi inkorporacijo postmodernistične historiografske metafikcije in intertekstualnosti.

Šesta domača naloga: Opis wikipedijskega članka o Janku Šlebingerju

Bibliograf, literarni zgodovinar in leksikograf Janko Šlebinger se je rodil leta 1876 v Ledinku pri Zgornji Ščavnici. Obiskoval je klasično gimnazijo v Mariboru in nato študiral slavistiko in germanistiko na dunajski Univerzi. Literarnozgodovinsko je obravnaval slovensko književnost od 17. stoletja dalje in napisal številna dela (Prešeren med Slovani, Simon Gregorčič v prevodih, Janez Svetokriški, Dr. Janez Mencinger,...). Usmeril se je tudi v bibliografijo, objavljal je bibliografije kmetijskega tiska in osebne biografije. Leta 1945 je med delovne naloge NUK dodal še letno Slovensko bibliografijo. Njegovi načrti za Prešernovo bibliografijo so ostali neizpolnjeni, bil pa je avtor, mentor ali somentor skoraj vsem bibliografskim delom v prvi polovici 20. stoletja.

Sedma domača naloga: Geopedija

V okolici Laškega se dogaja zgodovinska povest Franca Tovornika z naslovom Stara pravda nekdaj, ki je bila prvič natisnjena 1924. Tam se nahaja tudi dogajališče povesti iz konca 11. stoletja avtorja Petra Bohinjca po imenu Svetobor, prvič natisnjena leta 1917. Literarnih spomenikov v Laškem ni prav veliko, najde pa se nekaj partizanskih spomenikov talcem.

Osma domača naloga: Lektura wikipedijskega članka

slovnične napake V članku sem popravil nekaj slovničnih napak, napačno zapisan narekovaj, dodal končno ločilo ter odstranil napačno zapisano povezavo.

Deveta domača naloga: Register kulturne dediščine

V Laškem se najde kar nekaj kulturnih spomenikov in najdišč:

- Arheološko območje Gradnik

- Arheološko območje Zdravilišče Laško

- Arheološko območje Bukovščica

- Cerkev sv. Martina

- Župnišče Aškerčev trg 3

- Grad Tabor

Deseta domača naloga: Nalaganje slike na Wikimedia Commons

[1]

Enajsta domača naloga: Obvestilo na Slovlitu

7. avgusta 2000 je bilo razposlano obvestilo z naslovom wap, ki ga je napisal Sebastijan Maček. V obvestilu avtor piše o protokolu WAP (Wireless Application Protocol), ki se uporablja za brskanje po spletu preko različnih naprav. Avtor je že naletel na pogost prevod, vendar se mu zdi zavajujoč (prevod "mobilni spletni protokol" implicira, da je protokol mobilen in ne naprave, ki ga uporabljajo), zato predlaga dva nova prevoda: "spletni protokol za mobilne naprave" ali "spletni protokol za prenosne naprave".