Uporabnik:Liza Šteblaj

Domače naloge

11. Domača naloga (17. december 2021)

POVZETEK ČLANKA IZ SlovLit

Na SlovLitu sem poiskala članek ki je bil objavljen na moj rojstni dan. V njem so našteta vsa predavanja, ki so se odvijala na seminarju SJLK, ki poteka 14 dni na FF v Ljubljani. Just Rugel pa je napisal kako je z izidoma Levstikove povesti Martin Krpan ter knjige SLOVENIJA SKOZI STOLETJA, Ilustrirani esej v Rusiji.

Povzeto po: Miran Hladnik. Re: Veje vrbe k tlom / grčavo deblo vije / prijazna senca (Z. Levstek). SlovLit 5. jul. 2001.

10. Domača naloga (10. december 2021)

Spominska hiša Ivana Cankarja

9. Domača naloga (3. december 2021)

REGISTER KULTURNE DEDIŠČINE

V okolici Vrhnike se nahajajo naslednje objekti:

• Spominska hiša Ivana Cankarja: pritlična hišica, ki je urejena v pisateljev muzej, na tem mestu je stala Cankarjeva rojstna hiša, ki je pogorela v požaru.
• Arheološko območje Na špici: tu naj bi po ljudskem izročilu stal grad, verjetno gre za prazgodovinsko gradišče.
• Arheološko območje Veliki Gačnik: na hribu Veliki Gačnik so vidni sledovi antropogenega preoblikovanja, verjetno gre za gradišče.
• Trško jedro: Trško naselje se je razvilo iz rimske prometne postojanke, furmanske vasi ter več vaških jeder z obrtnimi delavnicami in tovarnami. Značilna silhueta z dominantno cerkvijo sv. Trojice.

8. Domača naloga (26. november 2021)

ČLANEK, KI POTREBUJE LEKTURO

Popravila sem nekaj napak v članku o Aleksandrovi tehniki. Popravila sem nekaj slovničnih napak nekje pa sem popravila tudi vrstni red besed.

7. Domača naloga (19. november 2021)

GEOPEDIA

Na Geopedii sem v okolici svojega domačega kraja Vrhnika našla dogajališče romanov:

• Miroslav Malovrh: Kralj Matjaž
• Mirjan Marolt: Jože Petkovšek
• Josip Jurčič: Slovenski svetec in učitelj
• Janez Jalen: Ovčar Marko
• Anton Slodnjak: Tujec (Slovenska trilogija, 3)
• Peter Bohinjec: Pod rimskim orlom
• Miroslav Malovrh: Ljubezen Končanove Klare
• Jože Rode: Spopad pri Mrzli reki

6. Domača naloga (12. november 2021)

LITERARNI ZGODOVINAR STANKO ŠIMENC

Stran na Wikipediji je urejena v 5 poglavjih. To so Življenje, Delo, Izbrana bibliografija, Glej tudi in Literatura. Stran vsebuje splošne podatke na vrhu strani in v informacijskem oknu na desni. Umeščen je na seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev. 9. decembra 2008 jo je ustvarila Vanika23, datum zadnjega urejanja je 17. avgust 2019. Skupno število urejanj je 58, v zadnjih 30 dneh je bila stran ogledana 2-krat.

Je slovenski literarni zgodovinar, prevajalec in publicist. Rojen 11. maj 1934, umrl pa je 14. julij 2008 v Kranju.

Življenje: Otroštvo in mladost preživel v Kamniku, kjer je hodil tudi v osnovno šolo ter gimnazijo. Diplomiral iz slovenskega in srbohrvaškega jezika in magistriral iz novejše slovenske književnosti. Oboje na filozofski fakulteti v Ljubljani. V Kranju je bil profesor slovenskega jezika in književnosti, kasneje pa ravnatelj Srednje tekstilne in obutvene šole. Leta 1967 je prejel Prešernovo nagrado za publicistično dejavnost. Med letoma 1981 in 1983 je bil predsednik Slavističnega društva Kranj, v tem času je bil soorganizator republiškega tekmovanja v materinščini za Cankarjevo priznanje. V letih 1982–1987 je bil pedagoški svetovalec za slovenski jezik in književnost na Zavodu RS za šolstvo. Bil je direktor Prosvetnega delavca in glavni urednik pedagoškega strokovnoinformativnega časnika Šolski razgledi. 1. 9. 2000 se je upokojil. Leta 2001 je prejel nagrado Republike Slovenije na področju učbenikov in učnih pripomočkov na področju srednjega šolstva.

Delo: Objavil je kritične zapise in razprave o slovenski književnosti in južnoslovanskih literaturah. Precej dela je namenil šolskim berilom, filmski vzgoji v šoli, filmski publicistiki in slovenski filmski zgodovini. Dobrih deset let je bil član izpitne komisije za profesorje (slovenski jezik) pri Ministrstvu za šolstvo in šport. Kot predavatelj na seminarjih za filmsko vzgojo je bil v Kranju član uredniških odborov revij Sodobnost, Prostor in čas, Ekran in Snovanja – priloga Gorenjskega glasa. Je soavtor osnovnošolskih beril od 5. do 8. razreda, srednješolskih beril od 1. do 4. letnika in Slovenskega slovstva skozi stoletja.

Izbrana bibliografija: Vtem poglavju je naštetih nekaj avtorjevih monografij, našteta so berila katerih soavtor je tudi Šimenc ter nekaj člankov in esejev.

5. Domača naloga (5. november 2021)

O ČLANKU REPREZENTACIJA ŽENSKE V POEZIJI PAVLINE PAJK

Članek Vite Žerjal Pavlin se mi je zdel zanimiv, ker sem prvič razmišljala o ženskih pesnicah na Slovenskem. To se mi je vedno zdelo samoumevno, a če bolje pomislim je to daleč od tega. Mislim, da je pesnica imela srečo, da je lahko objavljala v 19. stoletju. Pri svojih 24-ih letih je izdala prvo zbirko. V njen opus pa poleg poezije spadajo tudi pripovedi. Najpogostejši motivi v njenih pesmih so ljubezen, domotožje, domoljubje, izseljenost ... S pesmimi predstavlja tudi žensko identiteto in se ukvarja z materinsko temo. Materinska vloga je prikazana kot obramba zoper romantični svetobolni pesimizem mlade meščanske ženske.

4. Domača naloga (29. oktober 2021)

SLAVISTIČNA REVIJA

• V Slavistični reviji so objavljeni strokovni in znanstveni članki s področja slovenistike in slavistike.
• Začela je izhajati leta 1948, izdajalo jo je Slavistično društvo v Ljubljani, nato pa Slavistično društvo slovenje, ki jo izdaja še danes.
• Ukvarja se z raziskovanjem in proučevanjem jezika in književnosti.
• Danes je njen glavni urednik Miran Hladnik. Drugi uredniki v preteklosti pa so bili: Anton Ocvirk, Tine Logar in Jože Toporišič.
• Je prosto dostopna na spletu.
• Nekateri članki so napisani v cirilici.

Druga številka Slavistične revije letnika 62 vsebuje naslednje članke:

• Kristina Pranjič: Ruski kozmizem kot vektor petdesetletnega projektila postgravitacijske umetnosti
• Vita Žerjal Pavlin: Reprezentacija ženske v poeziji Pavline Pajk
• Daniel Bina: Mit češkega narodnega preroda in njegov odraz v sodobnih vzgojno-izobraževalnih medijih in internetnem okolju
• Eva Niklesova: Stripovska obravnava češkega narodnega preroda (problem Vaclava Hanke)
• Melanija Larisa Fabčič: Mentalna podoba človeka v slovenskih, nemških in madžarskih primerjalnih frazemih
• Monika Kalin Golob, Karmen Erjavec: Vrednotenje in pripadnost virtualni skupnosti slovenskega Twitterja
• Kaja Dolar: Kolaborativni slovar Razvezani jezik
• Tanja Jelenko: Alenka Žbogar: Iz didaktike slovenščine
• Ana Toroš: Alojz Gradnik, Eros - thanatos
• Vita Žerjal Pavlin: Monika Gawlak: Sviat poetycki Gregora Strnišy
• Alenka Šivic Dular: Miklošičeva monografija - ob dvesto letnici rojstva Frana Miklošiča
• Andreja Žele: Razvoj tudi jezikoslovnih spoznanj temelji na dopolnjevanju in ne na izločanju doseženega

Na koncu revije pa so dodana tudi navodila avtorjem.

3. Domača naloga (22. oktober 2021)

POPRAVLJALCI SVETA

• Ljudje vedno bolj iščemo informacije na spletu
• Na svetu obstaja okoli 7000 jezikov.
• Slovenščina spada med velike jezike, ker jo govori več kot milijon govorcev.
• Delitev ljudi na zadovoljne uživalce carpe diem življenja in nergači, ki bi svet radi popravili na boljše.
• Učitelji, predavatelji so "popravljalci sveta".
• Wikipedija je prostor, kamor dajemo, ne samo jemljemo.
• Wikipedija ni odvisna od ideologij ali držav, a vendar slovenska Wikipedija deluje že 12 let.
• Wikipedija je zastonj in piše lahko čisto vsak.
• Vsak klik na Wikipediji je dokumentiran.
• Popravljalci sveta smo lahko s popravljanjem Wikipedije prav vsi.

2. Domača naloga (15. oktober 2021)

LITERATURA IN UTOPIJA

Utopija je načrt oz. zamisel idealne družbene ureditve ali družbene ureditve v prihodnosti, ki v stvarnosti ni mogoč ali uresničljiv. Trenutno živimo v distopičnem svetu, ki se sooča z veliko problemi. Zakaj bi potrebovali utopično literaturo, če pa se zdi, da je utopija, zdaj bolj kot kadarkoli prej, nedosegljiva? Bolj kot se zdi naša realnost podobna utopični literaturi, bolj potrebujemo drugačno zgodbo. Utopična literatura si upa sanjati, da je lahko nekoč bolje. V literaturi velikokrat srečamo primer, ko nek avtor opisuje utopičen ali distopičen svet, s tem da se v utopični literaturi pojavljajo motivi kot so upanje, da se bodo stvari obrnile na bolje, v distopični pa motivov upanja ni oz. je svet prikazan kot trpljenje, neprijetna izkušnja. Naša naloga je, da si prizadevamo za enakopravnost, pravičnost, ideale, a se vseeno trudimo vsakega videti v njegovi drugačnosti.

1. Domača naloga (8. oktober 2021)

KOREKTURA PODLISTKA

Božič

Študij Nove pisarije

Uvod

• nadaljuje in dopolnjuje literarnovedni priročnik Praktični spisovnik
• standardiziranje strokovnega pisanja; strokovno pisanje se je preselilo na zaslon, potrebna je informacijska pismenost (besedilo in slika na zaslonu)
• pismenost pomenila slovnico, danes znanje branja in pisanja
• ˝nova˝ namiguje na t. i. nove medije
• lastnosti spletnih objektov so drugačne od natisnjenih knjig
• wikimedijina spletišča, z izjemo wikivira, so namenjena gojenju skupinskega avtorstva
• wikiknjige = proces (˝rastoča knjiga˝)

Kam z avtorjem

• odgovoren za nastanek knjige je (glavni avtor) Miran Hladnik

Prešernova Nova pisarija

• satirična pesnitev s prvotnim naslovom Kranjska pisarija
• objavljeno 1831 v drugem zvezku Krajnske čbelice
• dialog med učencem in pisarjem; pisar je ironizacija nasprotnikov Prešernove poetike (Kopitar, Metelko, Ravnikar, Paušek)
• karikira ideal ljudskega jezika in nabožnega utilitarnega pisanja kot primerne podlage za slovensko besedno umetnost
• 47 tercin, spada med daljše Prešernove pesnitve

Pismenost

• definicija pismenosti: obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
• sprva zna samo duhovščina ravnati s pisanim besedilom, ostali se sporazumevajo ustno in zato razvijejo nezaupljivo distanco do te elitne manjšine
• 1774 - uvedba obveznega šolanja → pismenost postaja nuja vsakega posameznika, ne velja več za spretnost privilegirane elite
• razlike med mladino in starejšo generacijo
• pismenost kot kazalec civiliziranosti (v razvitem svetu je pismenost skoraj 100%)
• poznamo več pismenosti (glasbena, kartografska, računalniška,...)
• šolarji slabi v bralni pismenosti, a nadpovprečno dobri v e-pismenosti; ročno pisanje - redke situacije

Pojem pismenosti:

• tradicionalno: sposobnost sprejemanja (in razumevanja) pisnih informacij in tvorjenja ter posredovanja
• Elektronska pismenost: ustrezna uporaba možnih ukazov na neki napravi, pravilno polnjenje baterij elektronskih naprav, poznavanje tipk naprav, znanje o uporabi različnih programov (katerih, je odvisno od naših potreb)

Specialne pismenosti:

• • branje not in komponiranje - glasbena pismenost,
  • branje zemljevidov - kartografska pismenost,
  • računalniška pismenost,
  • znajti se v mestu - urbana pismenost,
  • uspešna komunikacija s poklicnimi kolegi - strokovna pismenost ...

"Samoumevna in obvezna je le splošna pismenost, ki vključuje spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji. Pismeni ljudje so bolj suvereni in z njimi je težje manipulirati."(Hladnik, Miran. Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu. Znanstvena založba Filozofske fakultete UL, 2016.)

• Bralna/funkcionalna pismenost pomeni pravilno razumevanje sporočil naše kulture. Zadnji cilj opismenjevanja je kreativnost.
• Elektronska komunikacija je postala del splošne pismenosti.
• v prihodnosti: brisanje meje med pisanjem, narekovanjem v naprave, tipkanjem, morda izguba ročnih spretnosti
• pismenost danes določa obnašanje velike večine, spreminja se le obseg znanj, ki jih pismenost zajema
• z računalniki je lažje, a vedno več dela (ne opravijo dela dejansko namesto nas)
• razviti svet: delež analfabetov primerljiv z deležem umsko prikrajšanih (rezultat obvezne OŠ, dokument civiliziranosti)
• sporočilo brez bralca je mrtvo, ne šteje
• kulturna pomembnost pisanja - zakaj piše le peščica; kako večina izraža svojo kulturnost
• zavzeti se je treba za to, da čim več ljudi piše in objavlja

Informacijska družba

• ime za socialno družba današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo
• participativna kultura, družbeni mediji, družabna omrežja, fanovska kultura
• pozitivne in negativne strani tiskanih in elektronskih knjig
• kultura tiskane knjige zamira, njena civilizacijska vloga je marginalizirana; nadomeščajo jo drugačni informacijski kanali

Wikiji

• Wikimedia - simbol sodobne pismenosti
• dostopnost, voluntarizem, kooperativnost, tesnejši stik z realnostjo
• Wikiji so "prostor, kjer informacije oblikujemo in objavljamo sami, in to na svojo pobudo, brez želje po zaslužku, v sodelovanju z drugimi in zunaj inštitucij".
• Slovenska Wikipedija obstaja od leta 2002 in je 2016 presegla 150.000 gesel
• dokumenti na Wikipediji vzbujajo upe na daljšo trajnost
• avtoriteta je na Wikipediji razumljena kot ovira kreativnosti posameznika in njegovi svobodi, uveljavljanje avtorstva pa kot stvar ega in želje po honorarju
• wikipedijo in sestrska spletišča je rodil ideal svobodnega objavljanja in prostega dostopa do informacij
• v družbi, kjer ni nobena reč zastonj, kjer je vse mogoče in celo treba finančno ovrednotiti, je Wikipedija prijetna alternativa. Za delo na njej ni predvidena nikakršna materialna nagrada
• Wikipedija se razlikuje od drugih publikacijskih možnosti (slovenska Wikipedija nima nobenega zaposlenega, piscem ni za zaščito svojih avtorskih pravic, prispeva lahko vsakdo, uveljavlja sodelovanje namesto tekmovalnosti, je samorefleksivna)

Wikiji in šola

• Wikipedija in sestrska spletišča, zlasti Wikiverza so močna pedagoška orodja
• svet realne strokovne komunikacije; odgovornost do skupnosti - družbeno dobro

Nove besede

A

• analfabet = nepismena oseba
• aspiracija = težnja, želja
• Amiši = pripadniki anabaptistične veje protestantske krščanske verske skupnosti, znani zlasti po preprostem načinu življenja, oblačenja in zavračanju moderne tehnologije v vsakdanjem življenju

D

• dičiti = zastar. krasiti, lepšati

E

• eklatanten = očiten, jasen, prepričljiv
• etatizem = sistem, v katerem si država lasti monopol odločanja v vsem družbenem življenju
• emancipacija = pridobitev enakovrednega položaja

F

• fantazma = privid

G

• geneza =izvor, nastanek in razvoj česa

H

• hermetičen = neprodušen

I

• inertnost = lenobnost, nedelavnost

K

• kataklizma = dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju
• kondukter = sprevodnik
• kontaminirati = onesnažiti, okužiti
• konzument = porabnik, uporabnik
• kredibilnost = verodostojnost

L

• ludist = v Angliji pripadnik gibanja, ki se je v začetku 19. stoletja z uničevanjem tovarniških strojev borilo proti uvajanju strojnega dela

P

• paradigma = vzorec, primer
• postulat = zahteva, nujnost

R

• revidirati = pregledati, pregledovati

U

• utilitaren = uporabnosten, koristnosten
• uzurpacija = nezakonita, nasilna prilastitev

V

• vademekum = priročnik, vodič (knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem)
• voluntarizem = mišljenje, delovanje, ki daje volji prednost pred razumom, dejstvi