Uporabnik:Laura Štravs

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Ob Novi pisariji[uredi]

Uvod[uredi]

  • nadaljuje in dopolnjuje literarnovednega priročnika Praktični spisovnik
  • spremembe (prehod od papirja na zaslon)
  • naslov ≠ Nova pismenost
  • pismenost pomenila slovnico, danes znanje branja in pisanja
  • ˝nova˝namiguje na t. i. nove medije (tesna povezava s tradicionalnimi oblikami)
  • wikimedijina spletišča, z izjemo wikivira, so namenjena gojenju skupinskega avtorstva
  • wikiknjige = proces (˝rastoča knjiga˝)

Kam z avtorjem[uredi]

  • odgovoren za nastanek knjige je (glavni avtor) Miran Hladnik

Prešernova Nova pisarija[uredi]

  • satirična pesnitev s prvotnim naslovom Kranjska pisarija

Pismenost[uredi]

  • definicija pismenosti (obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo)
  • pomembnost pismenosti je zelo velika (včasih privilegij manjšine, danes pa je delež pismenih narastel do približno 100%)
  • razlike med mladino in starejšo generacijo
  • pismenosti je več (glasbena, kartografska, računalniška,...)
  • šolarji slabi v bralni pismenosti, a nadpovprečno dobri v e-pismenosti

Informacijska družba[uredi]

  • ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo
  • pozitivne in negativne strani tiskanih in elektronskih knjig

Wikiji[uredi]

  • Wikimedia
  • dostopnost, voluntarizem, kooperativnost, tesnejši stik z realnostjo
  • wikiji=žargonski izraz za skupek spletišč
  • 16. stol. - biblija v nacionalnem jeziku, konec 20. stol. - gesla na Wikipediji
  • večje ko je število jezikov, več je kulturnih izbir, večje so možnosti za preživetje v tem času
  • slovenska Wikipedija obstaja od leta 2002 in je 2016 presegla 150.000 gesel
  • avtoriteta je na Wikipediji razumljena kot ovira kreativnosti posameznika in njegovi svobodi, uveljavljanje avtorstva pa kot stvar ega in želje po honorarju
  • dokumenti na Wikipediji vzbujajo upe na daljšo trajnost
  • wikipedijo in sestrska spletišča je rodil ideal svobodnega objavljanja in prostega dostopa do informacij
  • ljudje so radi informirani in Wikipedija je vstopna točka v svet informacij. Wikipedija je nekakšen ljudski muzej znanja, repozitorij vsega, kar se zdi vredno spomina. Ob aktualnih političnih in drugih javnih dogodkih obisk Wikipedije zelo naraste. Okrog slovenskega kulturnega praznika se tako npr. zelo poveča obisk gesla o Francetu Prešernu, zato nikakor ni nepomembno, kaj v tem geslu piše. Akademska srenja je dolžna poskrbeti za plasiranje svojih spoznanj v Wikipediji in tako povezati akademsko in popularno ukvarjanje s pomembnimi temami
  • v družbi, kjer ni nobena reč zastonj, kjer je vse mogoče in celo treba finančno ovrednotiti, je Wikipedija prijetna alternativa. Za delo na njej ni predvidena nikakršna materialna nagrada
  • Wikipedija se razlikuje od drugih publikacijskih možnosti (slovenska Wikipedija nima nobenega zaposlenega, piscem ni za zaščito svojih avtorskih pravic, prispeva lahko vsakdo, uveljavlja sodelovanje namesto tekmovalnosti, je samorefleksivna)
  • Wikipedije, ki je v bistvu strašno občutljiv in ranljiv sistem, ne bi bilo brez optimističnega prepričanja, da so človekova dejanja v glavnem dobronamerna in da je rezultat človeškega mujanja po svetu ob vseh zdrsih, dvomih, napakah, krivicah, nasilju, manipulaciji ... na dolgi rok vendarle pozitiven, tj. postopno boljšanje življenja posameznika in skupnosti
Wikiji in šola[uredi]
  • Wikipedija in sestrska spletišča, zlasti Wikiverza = močno pedagoško orodje
  • uporabiti v šoli Wikipedijo pomeni izstopiti iz varnega zavetja »šole zaradi šole same« v svet realne strokovne komunikacije, pomeni soočenje z realnim svetom. Tak stik z odraslim svetom je za šolo samo koristen: učitelja prisili, da svojo avtoriteto pred wikijavnostjo ves čas preverja in potrjuje, študenta pa pripravi, da nalog ne bo več opravljal zato, da bi ugodil učiteljevim zahtevam in pričakovanjem staršev, ampak v odgovornem odnosu do skupnosti
  • Wikipedija ≠ spletno učilnico

Avtor[uredi]

  • do 60. let 20. stoletja je bila veda usmerjena k avtorju -> avtobiografska teorija kot eminenten literarnovedni žanr
  • naslednja generacija literarnih zgodovinarjev je pozornost z avtorja preusmerila k besedilu
  • v 80. letih se je pozornost usmerila k bralcu -> študije o trivialni literaturi
  • meje niso ostro začrtane
Motivacija za pisanje[uredi]
  • pisanja se lotimo zaradi različnih vzrokov
  • etična problematika
  • spornost gradiv, metod in eksperimentov
  • pisanje, ki se na interese in želje publike ne ozira, velja za neprofesionalno in nepotrebno
  • čeprav zaradi vedno strožjega praga aktivne pismenosti delež tistih, ki objavljajo in tako oblikujejo javno mnenje, ne raste, smo optimistični glede novih tehnoloških možnosti, ki množičnejšo udeležbo v pisanju vsaj omogočajo
  • v skladu s teorijo funkcijskih zvrsti jezika smo lahko pismeni na štirih področjih: za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično oz. novinarsko
Izbira jezika[uredi]
  • jezik znanstvenih objav
  • strah pred tem, da bi se slovenistična znanost v prihodnje dogajala v tujih jezikih (npr. v angleščini) je vendarle pretiran
  • prevajanje v angleščino in promocija v mednarodnem okviru, nista nikakršno zagotovilo za dejansko vplivanje objav v prostoru zunaj domače stroke in jezika, sta pa pogoj zanj
  • vzporedno dvojezično objavljanje stane, požira čas ter avtorjem in uredništvom povzroča frustracije
  • slovenska Wikipedija je zaživela z namenom, da se vanjo pretočijo strokovna spoznanja slovenskih raziskovalcev in inštitucij v slovenščini, hkrati pa je omogočila primerjavo tega znanja s tistim v drugih jezikih in spodbudila k vzajemnemu poseganju
Izbira teme[uredi]
  • naraščanje števila pišočih, naraščanje števila knjižnih izdaj, oblikovanje novih publikacijskih kanalov (spletne diskusije, časopisni komentarji, blogi, spletne konference)
  • nezadovoljstvo s svetom številnih izbir izvira iz tega, da imajo pravo vrednost za nas samo realizirane, konzumirane izbire; pravilne izbire nam pomagajo preživeti, nepravilne izbire ogrožajo našo eksistenco
  • literarne teme niso toliko problematične, saj ima človek v naši kulturi z literaturo opraviti od vrtca dalje in vsaj približno ve, kaj mu ponuja, ampak kako se bo s táko pedagoško maksimo apriornega ljubečega odnosa orientiral po znanstvenih področjih in temah, o katerih v šoli ni slišal nič? Naklonjenost temi nikakor ni nujno izhodišče dobrega raziskovalnega dela, praviloma se ljubezen do izbrane teme rodi ob intenzivnem ukvarjanju z njo in je posledica raziskovanja
  • ni dobrih in slabih tem. Ljudje smo pač taki, da bolj cenimo tiste svoje izbire, v katere smo investirali več časa in energije
Vaje v pisanju[uredi]
  • pisanje je veščina, spretnost, ki se je je treba naučiti
  • piščevo osnovno proizvodno sredstvo pa sta, preprosto rečeno in vsaj za zdaj, tipkovnica in miška; včasih so nas na začetku šolanja učili držati v rokah svinčnik, malo pozneje pero, in vleči z njim tanke in debele črte po papirju, danes bi v prvih razredih v šoli morali učiti tudi in najprej uporabo tipkovnice. Kje sploh še uporabljamo pisalo in papir?
Usoda avtorstva[uredi]

Slovarček[uredi]

A[uredi]

  • analfabét - a m (ẹ̑) kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek

B[uredi]

  • bibliofíl - a m (ȋ) ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih

)

C[uredi]

Č[uredi]

D[uredi]

E[uredi]

F[uredi]

G[uredi]

H[uredi]

I[uredi]

J[uredi]

K[uredi]

  • kooperácija - e ž (á) organizacija proizvodnje, navadno z delitvijo dela, pri kateri nastopa več članov, podjetij, poslovno sodelovanje
  • kòeksisténca - e ž (ȍ-ẹ̑) zunanja politika, ki temelji na enakopravnem sodelovanju in nevmešavanju v notranje zadeve, mednarodno sožitje

L[uredi]

M[uredi]

N[uredi]

O[uredi]

P[uredi]

  • paradígma - e ž (ȋ) knjiž. vzorec, primer

R[uredi]

S[uredi]

  • srénja - e ž (ẹ̑) 1. nekdaj skupnost upravičencev do skupnega premoženja ene ali več vasi 2. star. Prebivalci kakega kraja in bližnjih krajev, ki so med seboj povezani 3. ekspr., s prilatskom ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj

Š[uredi]

T[uredi]

U[uredi]

V[uredi]

Z[uredi]

Ž[uredi]

Ob prelistavanju Slavistične revije[uredi]

Prvi vtis[uredi]

Prvi vtis Slavistične revije, je bil precej drugačen, kot pri drugih ´´pravih´´ revijah. Slednje so namreč polne takšnih in drugačnih govoric. Pri prelistavanju tega rdečega dela, pa sem zasledila ogromno člankov, večina v slovenskem jeziku, nekaj v hrvaščini, nekaj pa kar v cirilici. Menim, da je rdeča barva, še posebej za platnice, tvegana barva (mogoče preveč dramatična). Lahko te v trenutku odbije, saj se ti zdi preveč vpadajoča, ali pa se ti ravno zaradi tega zdi vredna branja.

SlovLit[uredi]

26.1.1997.[uredi]

Elektronsko sporočilo (prošnja), ki je nastalo 26.1.2004. Rok Burja povprašuje o morebitnih odvečnih izvodih Menueta na kitaro (V. Zupan) in Med strahom in dolžnostjo (K. Grabeljšek).