Uporabnik:GasperTonin

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Študent 1. letnika slovenistike ter primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti in 2. letnika Medicinske fakultete v Ljubljani

MOJI PREDMETI[uredi]

UVOD V ŠTUDIJ KNJIŽEVNOSTI[uredi]

DOMAČE NALOGE[uredi]

1. domača naloga[uredi]

Pretipkavanje s:Božje sanje

2. domača naloga[uredi]

DOTIK SLAVISTIČNE REVIJE

O platnici in zunanji obliki

Najprej si dodobra ogledam platnico -- ta o delu pove veliko. Na levem zgornjem robu opazim, da revija izhaja v tiskani obliki in na spletu. Platnica je minimalistična, z nje močno žari le ime v velikih belih črkah SLAVISTIČNA REVIJA in pod njo podnaslov Časopis za jezikoslovje in literarne vede. Pod le-tem preberem še nekaj osnovnih podatkov; izhaja že 66 let, očitno na leto izidejo okoli štiri številke (moja je bila tretja in je izšla septembra). Na notranji strani platnice na hitro preletim še cene, najdem študentsko ceno (8,5 evra za celo leto), ki se mi zdi precej ugodna. Morda se bom nanjo celo naročil. Zanima me tudi raziskovanje in pisanje člankov, zato preverim, kje je indeksirana -- ugotovim, da jo pokriva kar lepo število različnih baz indeksiranja znanstvenih revij, kar pomeni, da je tudi dobro recenzirana.

Morda bi mi bila platnica bolj všečna le, če bi na zadnji strani bilo natisnjeno tudi kazalo. Ali pa vsaj izpostavitev najbolj svetlih točk številke. Nekaj, kar bi bralce bolj pritegnilo. Na platnicah je prisotnih res veliko podatkov, ki popolnoma informirajo bralca, vendar je oblika sama precej pusta. Verjetno še najbolj za mlade generacije, ki so bolj navajene na bolj razgibano in izdelano zunanjost publikacij -- čeprav je publikacija strokovna, to namreč še ne pomeni, da ne more imeti tudi oblike, ki bi sama zase pritegnila morebitnih bralcev (kot npr. revija Medicinski razgledi ali pa revija Slovenščina v šoli).

Vsebina

Hitro preletim kazalo. Takoj mi zanimivost vzbudi že prvi članek Jožice Čeh Steger. Avtorico poznam, saj sem bral njeno magistrsko in pozneje doktorsko nalogo, ko sem tudi sam študiral teorijo metafore, katere osnove sem potreboval za lastno raziskovanje. Veliko se ukvarja z Župančičevo poezijo, podobjem, simboli in metaforo. Njena teorija slovnične klasifikacije metafor se mi še vedno zdi precej zanimiva. Zato namenim nekaj več časa v pregledu Slavistične revije prav njenemu članku. Če v reviji objavljajo tudi avtorji širšega ranga (omenjena avtorica je profesorica na mariborski Univerzi), potem je tudi revija vredna svojega imena. Med revijo in avtorjem, ki v njej objavlja se vedno pojavi nek vzajemen odnos -- revija daje z objavo avtorju vedenje, da je njegov prispevek dovolj dober, da vstopi v strokovno javnost in doda svoj košček k vedi (tu literarne teorije), avtor pa dokazuje, da reviji zaupa in ceni njen ugled v širšem javnem prostoru. Zanima me, ali v reviji lahko objavljajo tudi študenti Filozofske fakultete.

3. domača naloga[uredi]

MOJA IZKUŠNJA S TIPKANJEM

Tipkati sem začel že v osnovni šoli. "Na veliko". Takrat sem se namreč pridružil RPG forumu, ki mi je pomagal, da sem izpilil tako svoje sposobnosti na računalniku, kot tudi moj občutek za jezik. Nadalje sem seveda veliko tipkal v srednji šoli. Tam je bilo obojeročno pretipkavanje različnih spisov, seminarskih nalog skorajda vsakotedensko obvezno. Najbolj pa so me v tej vrlini izbrusile raziskovalne naloge, ki sem jih izdeloval v drugem, tretjem in četrtem letniku. Zadnje leto sem na medicini tipkal bolj malo. Večinoma seminarske naloge, nekaj pesmi in morda za dober drobec več proze. Zdaj se z njim spet srečujem pri študiju Uvoda v slovensko književnost.

4. domača naloga[uredi]

STIK Z LITERATURO IZVEN ŠTUDIJSKIH KLOPI

V stiku z literaturo sem nenehno. Večinoma je le-ta sicer strokovna, saj kot urednik Medicinskih razgledov ogromno časa namenim urejanju člankov, njihovi lektorski uglednosti in pa tudi tehnični urejenosti. Ta naloga me obenem zbliža z različnimi strokovnimi besedili in tudi jezikovnimi priročniki, v katerih velikokrat pobrskam za kakšen nasvet. Tako se mi tudi kot uredniku zdi še posebej zanimivo poglavje v Novi pisariji, ki opisuje avtorske pravice in delovanje različnih uredništev in založb.


5. domača naloga[uredi]

STIK S PORTALOM SlovLit

S portalom sem v stik prvič prišel, ko sem bral Novo pisarijo. In to pri poglavju, v katerem je opisan upor študentov nekaj let nazaj, ko so samovoljno zasedli nekaj predavalnic na Filozofski fakulteti. To, da so študenti pokazali tako mero odločnosti in aktivizma, me je presenetilo, zato sem si prebral nekaj člankov in razpravo, ki sta jo imela med seboj prof. Miran Hladnik in vodja aktivistov gibanja. Kmalu sem ugotovil, da je bilo moje pozitivno presenečenje ob tem, da so se študentje uspeli iztrgati apatičnosti, le delno upravičeno. Shoda so se namreč lotili na meni napačen način. Svojo energijo so porabljali nekonstruktivno in tako dosegli bore malo, hkrati pa tako, da ni koristilo skorajda nikomur. Ne podpiram "nasilnih" ali kakršnihkoli bolj "fizično radikalnih" oblik opozoril na družbene krivice. Sploh pa ne v današnji družbi, za katero menim, da tak način ni več potreben ali pa je vsaj eno izmed zadnjih sredstev, na katero se lahko obrnemo. Je pa to eden redkih pokazateljev, da je študentom sploh mar, kaj se na njihovi fakulteti dogaja in da ne prihajajo tja le po diplomo oz. magisterij.