Uporabnik:Erna Androjna

Iz Wikiverza
(Preusmerjeno s strani Uporabnik:Ernaandrojna)

Neznane besede ob prebiranju Nove pisarije[uredi]

  • parameter-konstanta ali spremenljivo število, ki ima v določeni funkcijski povezavi viden ali izjemen pomen
  • parazitira-zajedljivost
  • ciklostiran-azmnoževati na ciklostilu
  • avtentično-lastnost, značilnost avtentičnega; pristnost, verodostojnost
  • segment- del, odsek
  • akter-kdor odločilno vpliva na kako gibanje ali delovanje; ustvarjalec, povzročitelj, dejavnik
  • konverter-pretvornik
  • korespondent-kdor poklicno opravlja dopisovanje,dopisnik
  • (kalk)iran-preris, posnetek, kopija
  • fantazma-podoba, privid, ki nastane iz pretirane fantazije
  • konzument-potrošnik, porabnik
  • refleksija-premišljanje, razglabljanje
  • paradigma-vzorec, primer
  • kataklizma-dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju
  • entiteta- kar je, obstaja
  • recenzija-prikaz strokovnega mnenja, sodbe o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost, ocena
  • uzurpacija-nezakonita, nasilna prilastitev
  • postulat-zahteva, nujnost
  • benigen-nenevaren, neškodljiv
  • eminenten-zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan; znamenit, odličen
  • paradigma-vzorec, primer
  • inferiornost-manjvrednost
  • loza-gozd
  • aprioren-dan neodvisno od izkustva
  • defetizem-mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
  • distribuirati-opravljati, izvrševati distribucijo, razdeljevati
  • kompatibilen-združljiv, skladen
  • korifeja-prvak, veličina
  • obscen-nespodoben, opolzek
  • direktorij-skupina ljudi, ki vodi podjetje, zavod ali ustanovo
  • intenca-težnja, nagnjenje, usmerjenost
  • kalejdoskop-naprava v obliki valja z ogledalci in barvnimi steklenimi drobci, ki pri obračanju ustvarjajo pisane like
  • razpečavati-delati, da zlasti kaj prepovedanega dobi več oseb
  • rezident-diplomatski predstavnik, za stopnjo nižji od poslanika
  • diseminacija-razširjenje bolezenskih klic po telesu
  • inercija-stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost, nedelavnost
  • bagatela-kar je malo vredno, malenkost
  • ekscesiven-pretiran, čezmeren
  • maksima-življenjsko vodilo, geslo
  • larpurlartizem-nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena
  • nihilizem-nazor, ki zanikuje, odklanja splošno veljavne, priznane življenjske norme, vrednote
  • srenja-skupnost upravičencev do skupnega premoženja ene ali več vasi
  • famulus-služabnik, pomočnik, zlasti pri kakem znanstveniku
  • pregnanten-jedrnat, zgoščen
  • imponirati-vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti, vedenja
  • inercija-stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost, nedelavnost
  • paginirati-številčiti (strani)
  • antologija-zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik
  • elaborat-izčrpen, strokovno dokumentiran spis o kaki stvari
  • ekspertiza-izvedensko mnenje, poročilo
  • nivelizirati-izenačevati
  • sintagma-besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena
  • diseminacija-razširjenje bolezenskih klic po telesu
  • konciznost-jasnost, natančna izoblikovanost
  • pridobitev enakopravnega položaja-pridobitev enakopravnega položaja

Komentarji[uredi]

E-pošta

Članek ponuja širok spekter podatkov o zgodovini in uporabi pošte. Vsebuje veliko koristnih informacij, s katerimi si uporabniki lahko pomagamo do hitrejše uporabe pošte, boljše organizacije in večje formalnosti. V današnjih časih je nadvse pomembno, da ne spregledamo kakšne pomembne pošte in gremo v korak s časom, ki zahteva čedalje večje obvladanje komunikacije prek računalnikov. Kljub vsakodnevni uporabi pošte me je presenetilo, koliko od stvari v članku do zdaj še nisem vedela, in jih bom upoštevala v nadaljnje.

Pismenost

V poglavju pismenost izvemo veliko podatkov o deležu pismenih v različnih zgodovinskih obdobjih. Po prebiranju članka, mi je postalo jasno da dandanes biti pismen ne pomeni vsepovsod enako. V manj razvitih deželah za pismenega velja nekdo, ki zna brati in pisati. Tudi pri nas je nekoč veljalo tako, danes pa se je ta pojem razširil na veliko več področji. Biti pismen ne pomeni več zgolj, da se znaš podpisati. Da lahko normalno funkcjoniramo v hitro razvijajoči družbi moramo biti pismeni tudi v razumevanju besedil, uporabi računalnika, pisanju člankov ... Več področji kot obvladaš, bolje se znajdeš v določenih situacijah in prihraniš več časa.

Wikiji

Vsak od nas je že uporabljal Wikipedijo ali kakšno drugo stran z začetnico wiki, kadar nas je kaj zanimalo ali pa smo malo pogoljufali do hitrih podatkov za kakšeno seminarsko nalogo. Z začetkom uporabe Wikiverze in Wikivirov pa smo postali tudi ustvarjalci besedil. Poglavje vsebuje veliko zanimivih statističnih podatkov o jezikih in ustvarjalcih Wiki- strani. Čeprav so te strani včasih veljale za relativno nerelevantne, pa se to spreminja. Urejevalcev je čedalje več, zato so podatki čedalje bolj preverjeni in preverljivi. Če se opremo na pregovor več glav več ve, potem imajo takšne strani lepo prihodnost.

Wikiji in šola

Posebaj zanimivo mi je bilo brati o tem, kako hitro se odpravijo vandalizmi na Wiki straneh, in kako je tuji državljan popravil spremembo prispevka o Francetu Prešernu.

Creative commons

Prispevek o licencah je bil zame zelo poučen, saj do sedaj nisem vedela kaj dosti o tem. V tem delu se lahko naučimo, kako primerno zaščititi naše delo, kakšne vrste licenc sprejemajo wikiji in kakšne oznake poznamo. Ker objavljanja in branje na spletu niso več tuja za nikogar, je take stvari gotovo uporabno vedeti.

Kredibilnost

V vsej množici informcij, do katerih dostop nam je vsakodnevno omogočen, vsi težimo k iskanju čimbolj kredibilnih ozr. verodostojnih informacij. Kadar se za neko stvar zanimamo in hočemo o njej izvedeti več, je seveda normalno, da želimo priti do pravih informacij. Ker po navadi ob člankih ne piše, kako verodostojna je neka informacija oziroma besedilo, je od nas odvisno ali bomo znali poiskati podatke, ki nas bodo pripeljali do spoznanja, do kolikšne mere lahko piscu zaupamo. Moje mnenje je, da zaupamo podatkom, ki so potrjeni od večih oseb, ki so specializirane za neko področje. V naslednjih podpoglavjih izvemo še, da so včasih nekatere informacije kljub navidezni kredibilnosti neverodostojne in izvemo veliko koristnih informacij, kako jih čim lažje prepoznamo.

Žanri

Razdeltev literarnih del na žanre, je včasih precej zahtevna naloga. V poglavju najdemo informacije, kako napisati besedila tako, da ustrezajo določenemu žanru. Pa tudi podatke o pravilnem lektoriranju in problemih, ki se pri tem pojavljajo in o socialnih omrežjih. Klub vsem ˝navodilom˝ pa ostaja meja med njimi zabrisana, kar po mojem mnenju pripomore k raznolikosti del. Zdelo bi se mi precej nezanimivo, če bi se vsi držali točno določenih smernic, kako napisati besedilo v določenem žanru, saj bi bila tako vsa dela enolična, je pa pri formalnih pisanjih (diplomskih nalogah, referatih,...) red pomemben.

Slog

Menim, da slog veliko prispeva k temu ali nam je neko besedilo všeč ali ne. Tudi ko beremo knige jo ocenimo glede na slog, zato je pomembno, da znamo glede na zvrst besedila uporabiti ustrezen slog. Slog literature je zelo pomemben, saj vpliva na to kako hitro in učinkovito bomo našli določene informacije. Kadar potrebujemo samo določene informacije, nam ni niti najmanj všeč, če moramo poleg bistvenega, prebrati še enkrat več nepotrebnega teksta. Vedeti moramo, kako čimbolj strniti naslove in izvlečke na najpomembnejše, da pri tem ne izpustimo bistvenega.

Slovenistika in jaz[uredi]

Že kot majhna deklica, sem vedno rada brala. Doma imamo pravo majhno knjižnico svetovnih in slovenskih klasik, katere sem rada prebirala. Z mamo sva se večkrat udeleževale literarnih večerov, se pogovarjali o knjigah in skupaj delili navdušenje do literature. V srednji šoli smo imeli super profesorico za Slovenščino in navdušila me je tudi nad jezikom. Tako sem se po končani gimnaziji odločila za študij slovenistike. Do sedaj mi je bil študij všeč, predavanja pa zelo zanimiva. Upam, da se bo s časom to navdušenje še povečalo in z njim tudi radovednost nad spoznavanjem novih stvari o našem prelepem jeziku. Žal mi je le to, da študiju slovenistike ne morem posvetiti zelo veliko časa, saj sem vpisana na dvopredmetno smer in precejčasa porabim za učenje pri nemcistiki. Tako mi velikokrat preprosto zmanjka časa, da bi vse naloge opravila sproti.

Moj vtis o Slavistični reviji[uredi]

Pred začetkom prebiranja člankov iz Slavistične revije, sem najprej prebrala vsebino. Videla sem kazalo polno stokovnih naslovov, ki se dotikajo veliko dilem iz sveta Slovenistike; književnisti in slovnice. Takoj sem videla, da revijo soustvarjajo strokovnjaki na tem področju, verjetno profesorji in doktorji. Razmišljala sem o tem, da je revija gotovo polna nepovezanih besedil, nerazumljivih terminov, brez kančka humorja ... Ko sem začela brati, sem ugotovila da vendarle ni napisana tako, da se vanjo ne bi dalo potopiti. V njej so razlage in primerjave literarnih del, opisi zgodovinskih okoliščin, v katerih so avtorji živeli in ustvarjali. Veliko splošnih in uporanih stvari. Nekateri članki me sicer niso ravno najbolj zanimali, še posebaj tisti, ki so govorili o avtorjih ali delih, ki jih nisem poznala. Uživala pa sem ob branju člankov o delih, ki sem jih prebrala, in tistih ki so govorili o rabi jezika; npr. Dvojnici bolnica-bolnišnica v 19. stoletju in danes in razlike v tipu delovanja glagolskega vida v slovanskih jezikih. Zanimivi so bil tudi določeni zgodovinski podatki o življenju v Rusiji in njihovem pogledu na pisatelje.

Literarni zgodovinarji[uredi]

1.Primerjalna književnost

1.1 Predhodniki

FF Maribor

2. Aktualni

3. SAZU

4. Drugi

5. Tujina

  • Henry Cooper
  • Peter Scherber
  • Jurija Martinović
  • Zvonko Kovač
  • Aleksander Isačenko

Opis kompozicije biografskega članka[uredi]

Biografski podatki

  • kraj rojstva,
  • kraj smrti,
  • kraj groba,
  • kraj srednjega šolanja
  • kraj visokošolskeg/univerzitetneg izobraževanja,
  • kraj opravljanja poklica,
  • osebne povezave na literarnem področju,
  • osebne povezave na drugih področjih,
  • kraj bivanja v času prvenca,
  • kraj bivanja v času izida zadnje knjige,
  • revije, v katerih je avtor objavljal,
  • založbe, pri katerih je avtor objavljal,
  • spominski dogodki.

Urška Perenič, Empirija v literarni vedi (Ljubljana: Oddelek za slovenistiko, 2014), stran 76

Biografski članek[uredi]

Helga Glušič se je rodila 21. marca 1934 v Ljubljani, in umrla 3. oktobra 2014 v Sežani. Leta 1960 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz slavistike in primerjalne književnosti, doktorirala je leta 1973 kot asistentka, od 1996 je delala na Filozofski fakulteti, 1960-61 kot bibliotekarka, od 1961 kot asistentka, od 1973 kot docentkam od 1978 kot izredna profesorica in od 1984 kot redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti. Leta 2009 ji je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužna profesorica. Njeno delo obsega 3 področja: novejšo in sodobno slovensko pripovedno prozo, slovensko mladinsko književnost in didaktiko književnosti. Na področju pripovedne proze je posebno pozornost posvetila sodobni slovenski noveli in romanu, pa tudi esejistiki in literarni kritiki.

SlovLit[uredi]

Nalepke: program simpozija, zasedanja.

Nalepke: kohezijska politika, odprti poziv, strategija pametne specializacije.

Nalepke: tekmovanje, slovenščina, kratki film, osnovnošolci in dijaki.

Vaja-krčenje[uredi]

1. BESEDILI 

   Marja Boršnik je v svojih razpravah med drugim pisala tudi o slovenski poljudni književnosti, pri čemer velja izpostaviti njeno stališče, da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. Literarna zgodovinarka v teh svojih člankih zasleduje predvsem dvoje: depedagogizacijo poljudne književnosti ter igro (njen vsebinski in/ali oblikovni element) in humor kot pomembni sestavini tovrstnega slovstva. Z zagovarjanjem umetniške vrednosti literarnega dela pred poučno uporabnostjo je Marja Boršnik med prvimi vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes. (Besedilo je izmišljeno. — Op. pis.)

Marja Borštnik je pisala o stališču, da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. Pomembni sestavini tovrstnega slovstva sta depedagogizacija poljudne književnosti, igra in humor. Vzpostavila je standard,ki velja še danes, kjer zagovarja umetniško vrednost 

   Pričujoči sestavek hoče opozoriti na bistvene literarnovedne značilnosti umetne pravljice in vsaj skicirati njeno literarnovedno podobo. To poskuša na podlagi razčlenjevanja vsebine in metodologije samostojnih knjižnih izdaj pravljic, ki jih je med 1900 in 1950 izšlo kar lepo število, začenši s Skok, Cmok in Jokica Ljube Prenner (1929). Največkrat gre za pravljice Hansa Christiana Andersena; brez vsestranskega upoštevanja njegovega dela si sodobne teorije umetne pravljice ni mogoče misliti.

Sestavek hoče skicirati literarnovedno podobo in značilnosti umetne pravljice z razčlenvjevanjem vsebine in metodologijo samostojnih knjižnih izdaj pravljic. Sodobne teorije umetne pravljice si ni mogoče misliti brez pravljic Hansa Christiana Andersena, in začetnega dela Ljube Prenner (1929) Skok, Cmok in Jokice.

2. NASLOVI

  • Vpetost opusa Daneta Zajca v sodobne slogovne tendence slovenske poezije

Dane zajc in slogobne tendence slovenske poezije

  • Zgodnjesrednjeveška ljudstva in zgodnjesrednjeveška dramska publika

Ljudstva in dramska publika v zgodnjem srednem veku

  • Redakcija in literarna zgodovina: Interdisciplinarnost prakse in teorije pri redigiranju slovenskih knjig

Redakcija in literarna zgodovina: Interdisciplinarnost prakse in teorije

  • Literarni programi v letih 1919–1945 na območju nekdanje Dravske banovine.

Literarni programi Dravske banovine v letih 1919-1945

  • Literarne tendence slovenske in slovaške kratke pripovedne proze 1989 in 2000

Slovenska in slovaška kratka pripovedna proza 1989 in 2000

  • »Cerkovna ordninga« - novo odkriti izvod knjige, njeno mesto v času in prostoru

»Cerkovna ordninga« - njeno mesto v času in prostoru

  • Socialne zaznave, reprezentacije in evalvacije različnih zvrsti in dinamike nasilja v žanru kriminalke

Zvrsti in dinamike nasilja v žanru kriminalke

  • Značilnosti prevodov s področja migracij in azila iz slovenskega v makedonski jezik

Značilnosti prevodov iz slovenskega v makedonski jezik na področjih migracij in azila

  • Primerjava vpliva različnih pristopov k nosilnim vsebinam v tujejezikovnem kurikulu na razvoj jezikovnih zmožnosti

Pristop k nosilnim vsebinam v tujejezikoslovnem kurikulu in razvoj jezikovnih zmožnosti

Literarnovedni dogodek[uredi]

O Tomizzi


Datum: 18.12.2015

Kraj: Koper

Osebe: prevajalka Vera Troha, pisec spremne besede Milan Rakovac, literarni zgodovinar dr. Miran Košuta in zgodovinar dr. Salvator Žitko.

Vsebina: Predstavitev slovenskega prevoda romana Fulvia Tomizze: Zlo pride s severa.


Kritike[uredi]

Poišči kritiko dela Dimitrija Rupla z naslovom Maks:

Rupel, Dimitrij. Maks: roman o maksizmu ali boj med večino in veličino. Ljubljana: Lipa, 1983.

Kritike: Kritike sem iskala na Cobissu, dLibu, med diplomskimi nalogami Filozofske fakultete in na portalu SBL.

  • Bajt, Drago. Dimitrij Rupel: Maks. Razpotja: razprave, eseji, članki, kritike (1986). 93–96. COBISS
  • Nina Belcijan. Vprašanje postmodernizma in zgodovine v dveh Ruplovih romanih Maks in Povabljeni pozabljeni. Ljubljana, 2003. (COBISS)

Kritika Preglove povesti Mlada Breda

Kritiko Preglove povesti Mlada Breda najhitreje najdemo na dLibu in Cobissu. Postopki iskanja po teh dveh straneh so natančno opisani v Novi pisariji, pod poglavjem Iskanje. N aportalu Cobiss so knjige razvrščene z različniki klasifikatorji (UDK, ISBN, FOS), ki razvrščajo dela po avtorjih in žanrih. Po UDK razvrščanju, imajo dela, ki zadevajo literarno vedo številko 82. Slovenska književnost ima karakterističen začetek 886.3, 886.3.0/.09 zajema teorijo, književno kritiko in študije o slovenski književnosti. Iskanje po dLib-u: Kadar dela ne najdemo zgolj z imenom avtorja in naslova, ker je zadetkov preveč, omejimo iskanje z vtipkanjem dodatnih izrazov in ključnih besed. Lahko postavimo niz besed, za katere vemo, da se nahajajo v besedilu.

Kritika:

  • Debevec, Jože (1913). Mlada Breda; Povest. Dom in svet (Ljubljana), letnik 26, številka 11. dLib.
Pridobljeno iz »https://sl.wikiversity.org/w/index.php?title=Uporabnik:Erna_Androjna&oldid=31579«