Uporabnik:Anja Antloga

Ob branju Nove pisarije

Prvi občutki

Pred prvim branjem Nove pisarije sem čutila navdušenje in zadovoljstvo, ker je knjiga dostopna tudi na spletu. Ob branju sem ugotovila, da se je profesorjev lahkoten in zabaven način predavanja prenesel na papir, tako je Nova pisarija strokovno besedilo, zapisano v hudomušnem stilu in knjiga mi je kmalu prirasla k srcu. Zanimiv je pogled, kako se je pomen pojma pismenosti spreminjal skozi čas. Sedaj namreč uporabljamo pojem pismenosti za dobro poznavanje in razumevanje določene stroke. Avtor se loti tudi primerjave e-knjige in „fizične” knjige, avtorstva na Wikimedijinem spletišču in dejstva, da objavljeno gradivo prispeva k vsesplošni izobrazbi in dobrobitu. Lahko vidim, da je profesor zapisal temeljito analizo strokovnega pisanja na spletu, pogledal in raziskal vsak delček, ki se povezuje s tem področjem.

Moj prvi vtis: prijetna strokovna literatura.

Do Varovanja zasebnosti

Prvič sem se srečala z izrazom creative commons, ki je smešno preveden v slovenščino - 'ustvarjalna gmajna' in počasi začenja nadomeščati “zastareli” izraz copyirght. Tako obstaja več vrst licenc cc, kar je seveda logično, saj zajemajo različne vidike repruduciranja in dostopa do znanja. V prostem dostopu se avtor loti zastonjskega pridobivanja znanja in informacij, spoznam kako je v Sloveniji še vedno veliko uporabnega znanja in informacij, ki bi lahko bile samoumevno dostopne komurkoli, skrito pred člani družbe in se 'prodajajo' na trgu. Vedno bolj se v svetu poskuša uveljaviti princip proste ali odprte dostopnosti. V knjigi poseže tudi po problematiki založb pri prostem dostopu in objavljanju na spletu, kdo bo kril določene stroške in razloži, kako proces založništva deluje in kako bi deloval v še bolj 'internetni' verziji dostopa do knjig in strokovne literature. Sabotaža informacijske družbe je vidna predvsem na dveh področjih - slovenski avtorski zakonodaji in zakonu o varstvu osebnih podatkov.

Do Digitalne pismenosti

Objavljanje tiskanih in spletnih objav je danes veliko lažje kot v preteklosti. «Preverjamo avtorja, inštitucijo/medij, v okviru katerega je informacija objavljena, starost dokumenta, njegov odmev v javnosti, dejstva, avtorje in tekste, na katere se sklicuje.» Alan Sokal je poznan fizik in matematik, ki je lepega dne objavil pisarijo, ki so ji uredniki zaradi njegovega slovesa naivno zaupali. «Sokalova potegavščina je kričeče svarilo pred prenašanjem zaupanja z enega področja na drugo.» Nisem vedela, da se je dejansko nekdo lotil - Dimitrij Kebe dolgega članka o popisu Cankarjeve smrti kot političnega umora. Veliko prahu je dvignil tudi Eleassar, wikipedijski veteran, ki je hotel Slovence prepričati, da je naš Slovenec Kranjec.

V Piseriji se je treba lotiti tudi pravopisa, saj kdo nas bo pa imel za izobražence, če ne znamo pisati? Pravopis mi nikoli ni bil odveč, zato tudi tem poglavjem nisem povesila glave. Sem se pa naučila, da so najboljši takšni «» narekovaji. Vedela sem, da vezaj, pomišljaj nista ista, vendar lepo je imeti vse črno na belem, da si lahko prepričan, kako je prav.

Format rtf ali odt je nekomercialna različica doc ali docx. Pdf je namenjen tiskanju, tako se avtorji zavarujejo, da bi kdorkoli, ne da bi avtorji vedeli zlorabil njihovo besedilo.

• odstavki
• «Avtorji in uredniki, ne uporabljajte za vnos popravkov formata pdf!»

• citat, reprodukcija in navedba vira
• «kakor je dejal že», «kakor trdi», «kot je zapisal»
• opremljanje besedil z referencami oblikuje referenčne kroge
• «Viri so urejeni po priimkih /.../.»
• človeki napredek je stvar množice oz. anonimne skupine
• skromno odrekanje priznanjem je vljudnostni ritual
• «volčja družba»
• «Pasivni član skupnosti potrebuje take «avtoritete», ker se boji prevzeti odgovornost za svoja dejanja /.../.»
• «/.../ samo z vzgojo občutljivega bralca nikoli ne bomo dosegli želene stopnje družbene kreativnosti.»
• intelektualna lastnina kot čevlji, živilski artikli v trgovini

(Menartovi verzi)

• «relata refero» - I tell what I have been told (povem, kar mi je bilo povedano)

(primer prepisovanja od Ivana Cankarja, plagiatorstvo)

• ignoranca na področju strokovnega angažmaja
• posnemanje naslovov in sloga (primerjava z imeni zdravil)
• Antigone, Lepe Vide, Krst pri Savici, Zgodovina slovenskega slovstva

Citatna industrija

Citatni indeksi

• oblikovanje hieararhije
• Scopus in Web of Science
• Google Scholar nekonsistentnost, opuštevanje obskurnih objav
• h-indeks (največ citiranih delov/št. citatov)
• kritika bibliometričnih kazalcev
• Slavistična revija

Faktor vpliva «Faktor vpliva je številka, ki kaže stopnjo uglednosti, tj. vplivnosti znanstvene revije.»

• zavzemanje za primernejše načine vrednotenja
• ne upoštevajo citiranja starih knjig (France Kidrič)
• Googlov algoritem za rangiranje strani
• PageRank str. 131 (Larry Page)
• obeta Open Citations Corpus
• vpliv glede na branje

Slovenske znanstvene revije Naštete so slovenske znanstvene revije, v katerih objavljajo slovenski literarni zgodovinarji npr.: *Primerjalna književnost

• Slavistična revija
• Jezik in slovstvo

Citatni slogi

• obstaja več citatnih stilov, nekateri glavni so APA, MLA, AMA, ... Vsak citatni slog je primeren za določeno stroko
• humanistični pisci se odločajo med čikaškim in MLA-jevim citatnim stilom
• srednja pot med novimi možnostmi strokovnega izražanja in upoštevanjem domačih in tujih navad

Tehnika citiranja

• navedeno besedilo+vir citata

Opombe

• v opombah navedeno, iz katerih so bile vzete konkretne izjave
• opombe na koncu knjige

Kratki sklici

Označevanje navedkov (139)

Od kod vse citiramo

Viri in literatura

• viri so gradivo, ki je predmet raziskave, literatura pa teoretični ali metodološki pripomočki za raziskavo

Zaslon in papir

• Besedila se selijo na zaslon, primer so časopisi, ki jih vedno več objavljajo na spletu. Za nekatere časopise na spletu je treba plačevati naročnino, za druge ne, zato bodo naročnine začele počasi izginjati, časopisne hiše pa bojo tiskale samo še za arhiv.
• tiskarske storitve
• na začetku je ena spletna stran obsegala besede, ki se jih je dalo zapisati na celoten zaslon
• 1 600 000 besed je možno naložiti na SlovLit
• spletišča, ki ponujajo spletne knjige želijo branje približati čimbolj branju fizičnih knjig (obračanje strani, zvok)
• strani v spletni knjigi niso paginirane, zato je težko iskati citate (ctrl+f)
• možnost klikanja ima vpliv na citiranje, saj je lažje poiskati vir
• z objavljanjem besedila na zaslonu, ni nujno, da vire navajamo po abecedi priimkov avtorjev, saj lahko iščemo s ctrl+f
• med viri lahko dodamo tudi povezavo na enciklopedični zapis o avtorji ali o knjigi
• navajanje povezav na Cobiss, ali je še smiselno navajati vse podatke bibliografske navedbe

Do prosojnic

Zgledi

• podatke o publikacijah smo nekoč prepisovali z naslovnic ali kolofona
• cobiss ponuja tri oblike zapisov bibliografskih enot: polni, ISBD, COMARC
• ločila v Cobissu so samo separatorji
• podnaslovi pisani z malo začetnico

Knjiga

• primerjava navajanje knjige na zaslonu in na Wikikodi
• koda DOI, s kodo DOI so opremljene objave v publikacijah zunaj Slovenije

Knjiga na bralniku

• priporočilo: citirajmo raje z dLiba ali Wikivira kot s Kindla ali drugih bralnikov
• elektronska izdaja izhaja iz natisnjene, zato je treba navesti tudi podatke o natisu
• ko posamezna knjiga doživi ponatis, moramo v virih zapisati katero verzijo smo brali

Članek v zborniku Poglavje

• citiranje poglavja iz knjige je ponavadi potrebno takrat, ko je avtorjev knjige več

Razprava v reviji

• navajanje kratic glede na bralca

Članek v časniku

• če imamo podnaslov in nadnaslov, te podatke smiselno razporedimo

Članek na dLibu

• dve vrsti zapisov: taki na posamično avtorsko objavo, taki na celo številko v časopisu
• na dLibu ima članek samostojen zapis z metapodatki

Enciklopedijsko geslo

• viri brez urejenih metapodatkov
• učitelji skeptični glede wikipedijskih gesel (škrbine res niso zanesljive, kvalitetna gesla so)
• Wikipedija sama ponuja, da lahko članek navedemo po določenem slogu citiranja
• avtorstva ne bomo navajali
• naslov gesla+naslov spletišča+datum
• Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012
• biografski članki, posegali po:
• Slovenski biografski leksikon (1925 - 1991)
• Primorski slovenski biografski leksikon do 1994
• Novi slovenski biografski leksikon (2013)
• zdaj bodo združeni na portalu Slovenska biografija, ki ga urejajo pri SRC SAZU
• leksikografski vir Enciklopedija Slovenije ni digitaliziran

Forum

• Katja10. Re: Kresnik 2003. Knjižni molj. Med.Over.Net 10. dec. 2012
• pri navajanju vira v tisku, dodamo še Splet

Spletni tečaj

Blog

Članek na spletišču

• v oglatih oklepajih lahko razložimo, zakaj gre, saj označujejo našo intervencijo v citirano besedilo

Zapis v podatkovni zbirki

Diplomska naloga

Prosojnice, video predavanja, animacija

Zemljevid

• opremljeni s podatki o viru neposredno pod zemljevidom
• v današnjem času zemljevidi produkt inštitucionalnega kolektivnega dela, navajanje avtorjev zato ne pride v poštev

Fotografija

• vir navajamo neposredno pod fotografijami, za njihovo zaporedno številko Slika 1
• wikiji slik ne številčijo
• fotografovo ime navajamo v tradicionali obliki Foto tainta
• avtorja pri tekstih na Wikiviru, Wikiknjigah ter fotografijah v Zbirki navajamo
• fotografije, ki so jih avtorji dali v javno last, spadajo pod freeware (brezplačne stvari), se nahajajo na spletiščih Flickr, Instagram, Panoramio, v Wikimedijini Zbirki (Wikimedia Commons)

Navajanje na Wikipediji

• z oblikovanjem pravil citiranja ukvarjalo 26 slovenistov od leta 2004
• v oliki linka se lahko sklicujemo na druge članke na Wikipediji
• odprtost za spreminjanje standardov citiranja

Žanri

• vsakdanje sporazumevanje
• publicistični
• umetnostni
• strokovni/znanstveni
• znanstveno:
• temeljno/izvirno
• aplikativno/uporabno
• pregledno
• znanstvena disciplina - znanstvena področja
• akademski svet - strokovno - nekaj, kar ne dosega ravni znanstvenega
• izvirni znanstveni članek šteje objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji
• pregledni znanstveni članek pa sintetično, kritično poroča o najnovejših objavah z določenega predmetnega področja, jih nadgrajuje s svojimi stališči
• strokovna: Otrok in knjiga, znanstvena: Primerjalna književnost
• poljudni članki - popularizacija, osmišljanje raziskovalnih spoznanj, časniki, revije za širšo publiko
• v humanistiki najvišji status monografske publikacije, po domače knjige (194)
• škrbina - do 10000 znakov oz. 1500 besed

Šolsko pisanje

• referat
• esej
• diplomska naloga...
• z namenom izpolniti študijske obveznosti
• kandidat mora preštudirati relevantno literaturo
  • posamezna poglavja tam, samo zaradi žanra
• interdisciplinarne naloge skozi pogled dveh mentorjev (citiranje, kompozicija, teorija, gradivo, razmerje strok, ocena

Popravljanje

• Wikipedijsko popravljanje
• Wikivir
• Lektura - popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo SPOROČILNO optimalno
• angleži lektorja ne poznajo, poznajo copy editing, vendar kar se nanaša na dejavnost, ko urednik poskrbi za format objave
• slovenščina že iz zgodovine pozna lektoriranje (Popotovanje od Litije do Čateža, lektoriranje premalo opismenih avtorjev - Lojze Kovačič)
• lektor lahko gre predaleč s spreminjanjem sloga
• avtorji lahko utemeljuje svojo napačno rabo (Andrej Rozman Roza- hodit, Taras Kermauner - bravca)
• cilj piscev: razumljivo in prepričljivo podajanje informacij, ne kazanje osebnega sloga
• Korektura ali korigiranje je odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug, stavec ali strojno branje
• danes se korektura in lektura združujeta, saj tiskarniškega stavljenja ni več
• zahtevna besedila gredo skozi več korektur
• «rdeči svinčnik» - lektorjevo delovno orodje, ko je pripisoval napake
• danes popravlja s Sledi spremembam (sprejme, zavrne)
• pdf - format možni samo komentarji...
• OCR - program
• Urednik - prva oseba, ki gre čez besedilo in se odloči, ali ga bo sprejel za OBJAVO ali ne
• razvršča vrstni red člankov v publikaciji, skrbi za enoten slog...

Komunikacija v stroki

E-pošta

• kako so posredovani rezultati raziskav in komunikacija med akterji
• izumili za potrebe MIT leta 1961
• odzivanje na pošto

Socialna omrežja

• Knjižni molji
• «modrost množic»

Tvit

Do Mentalnega brambovstva in servilnosti

Naslov:

• natančno, jedrnato; največ besed
• ne krajšamo
• ne celih stavkov, vprašanj
• podnaslov ločimo z dvopičjem!

• neekonomično izražanje
• izrazi za dejavnost odveč
• tavtološki izrazi, izrazi praznega pomena

Ključne besede

• kategorije ožjega pomena
• frekventne, terminološke

Gostobesednost

• ne uporabljaj variiranih osebkov (brez osebkov)
• odvečne besede

Nerazumljivost

• pisano za elite
• znanost spreminjat v poljudno (razumljivo za vse; izobrazba za vse)
• neznane, strokovne besde
• nerazumljivo besedilo Večer, preveč dodatnih besed

Mentalno brambovstvo in servilnost

• razmerje med tujim in domacim
• iz katerih virov bomo crpali
• zavzetost za lokalno pri slovenistiki pricakovana
• servilnost od zahoda

Govorna prezentacija

• objavljanje v casopisih, zbornikih, monografijah
• branje pred publiko odsvetujemo
• podlaga za predavanje je predhodna objava

Prosojnice

• prebiranje alinej na prosojnicah
• pechakucha - sest minut dolge prezentacije, 20 prosojnic, 20 sekund
• prezentacija na javno mesto
• elektronska tabla - interactive whiteboard

Vizualizacija

• besedilo na spletu slikovitejše
• na papirju je slikovitost stala
• predstavitev alternativ prezentacijskih oblik strokovnih informacij
• pedagoški+popularizacijski interes

Fotografije

• verbalno sporočanje v slikovno (pred opismenjevanjem)
• oblike mišljenja: matematično, kinestetično, glasbeno, vizualno - prostorsko
• fotografski spomin
• manjši napor dekodiranja slikovnih informacij
• zmanjševala sposobnost posameznikovega tvorjenja predstav
• digitalizacija
• prepoznavanje obrazov na fotografijah deluje veliko bolje kot OCR («bralec črk, besedila»)

Empirične metode

• empiričen - znanstven
• empirične metod: številčni podatki, tabele, grafikoni
• emprično nasprotno teoretični pristop
• deduktiven - teoretični pristop; induktiven

empiričnost:

• materialni dokazi - eksp. in opazovanje
• merjenje podatkov
• preverljivost meritev

• empirični pristopi v humanistiko prišli iz nehumanistični ved, informacijskih tehnologij, jezikoslovja, ...

tržne raziskave knjig

• empirične analize večinoma izvajajo brez vednosti bralcev
• all-you-can-read (kratke zgodbe)
• humanstika lahko pokaže kako količinski podatki lahko zavajajo

• prvi JAVNO dosto'pni računalnipški zbirki: zbirska slovenskega zgodovinskega romana in kmečke povesti - nastali monografiji
• na podatkovnih zbirkah temeljijo slovenistične literarnovedne dizertacije (BJelčevič, Dejan KOs, Alenka Žbogar, Bartol)
• Cobiss - temelji na podatkovni zbirki (1991) spada v bibliografijo
• Nova beseda, Gigabida in digitalizirani slovarji
• korpusno jezikoslovje - najperspektivnejši del DH
• Sicris za raziskovalce

Računalniško jezikoslovje

• računalniška lingvistika je za literarno vedo interesenta, kadar se ukvarja z naslednjimi rečmi:
• iskanje po leposlovju
• povzemanje zgodb
• razlikovanje med literaturo in drugimi vrstami pisanja...

Orodja in korpusi

• Srečam se z novo besedo Konkordančnik ali programski vmesnik je programska oprema, ki se uporablja v korpusnem jezikoslovju in je potrebna za iskanje po korpusu in obdelavo rezultatov iskanja.

"Slavistična revija"

Prvi vtisi

Tale rdeča knjigica mi je pravzaprav delovala kar privlačno, vendar ni ravno najbolj lahkotno branje, kajti v njej so zapisana strokovna besedila, ki zahtevajo trezno, skoncentrirano glavo, torej takoimenovana težka književnost. Slavistična revija, časopis za jezikoslovje in literarne vede ponuja nabor različnih strokovnih tekstov, tudi v drugih slovanskih jezikih. Po pregledu kazala, mi je v oči padla razprava: Sodobna slovenska poezija v Italiji in odločila sem se malo pokukati vanjo. Ugotovila sem, da je besedilo zelo zanimivo, sofisticirano, priporočljivo in koristno za vsakogar, ki želi izboljšati svoje izražanje, hkrati pa se odločno poglobiti v to področje književnosti.

Branje članka

Odločila sem se prebrati članek Sodobna slovenska poezija v Italiji, ki ga je napisala Vilma Purič. Razprava je bila zanimiva, poučna, polna novih informacij o poeziji na italijanski meji, vendar na trenutke težka za branje. Avtorica je naredila konkreten pregled od poezije, na katero je vplival vojni in povojni čas, do sodobne slovenske poezije pesnikov, ki so bili rojeni po letu šestdeset. Prikaže proces spreminjanja motivike in tematike pri pisanju lirike - od vojnih motivov, ki so uničenje, nasilje, totalitarna oblast, upor preko narodnih elementov in družbenekritike do subjekta, ki se umika od zunanje stvarnosti v intimo, kjer naleti na razstavljene in nepovezane delce.

Drugo

Rojstni datum

Rodila sem se 10. decembra 1998. Na ta dan se ni zgodil noben odmeven literarni dogodek, od meni poznanih oseb pa se je na ta dan rodila ameriška pesnica Emily Dickinson. Rodili so se še ostali našteti literati:

• 1830 Emily Dickinson, ameriška pesnica
• 1870 Pierre Louÿs, francoski pisatelj
• 1891 Nelly Sachs, nemška pisateljica, pesnica, nobelova nagrajenka 1966
• 1958 Cornelia Funke, nemška pisateljica

10. decembra 1936 pa je umrl Luigi Pirandello, italijanski pisatelj, dramatik, nobelovec 1934.

20. november

V letu 2016 je bilo 20. novembra na Slovlitu objavljeno več sporočil z naslovom Slovenščina z empatijo -- Wikiji v izobraževanju -- Taborjenje 1940, ki je dostopno na https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2016/005740.html

V sporočilih objavljenih na 20. november Elena Cerkvenič vabi na dvojezično, interaktivno srečanje Slovenščina z empatijo, Miran Hladnik daje za vpogled besedilo Wikiji in izobraževanje, France Males pa seznanja, da je slišal zanimiv pogovor z Zorkom Simčičem, ki je 20. novembra praznoval 95. rojstni dan.

Literarnovedni dogodek

Naletela sem na sporočilo na SlovLitu o dogodku Prevodi na oknu, 14.12.2014 ob 17:00 v Trubarjevi hiši literature. Književni prevajalec Sreško Fišer je pripravil izbor uspelih prevodov. V enourni predstavitvi je izpostavil izbrane prevajalce, pojasnil pomen izvirnega dela in prevoda za slovenski kulturni prostor ter prebral odlomke del.

Slovarček

A

• Antagonizem - nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi
• Arbiter - oseba, katere mišljenje o kulturnih, umetnostnih vprašanjih je odločujoče
• Angažma - angažiranost

B

• Brezprizivno - ki ne dopušča priziva, ugovora

D

• Diseminacija - razširjenje bolezenskih klic po telesu
• Diletant - amater
• Deklarativni - ki temelji na besedah, ne na dejanjih
• Deskriptivna - ki predstavlja, prikazuje kaj po zunanjih značilnostih, opisen

E

• Ekscerpirati - namensko prepisovati odlomke, podatke iz teksta, izpisovati
• Embargo - prepoved ali omejitev trgovine s kako državo, trgovinska zapora
• Emblem - likovno znamenje, ki simbolizira kako pripadnost, dejavnost, idejo
• Elaborat - izčrpen, strokovno dokumentiran spis o kaki stvari
• Ekspertiza - izvedensko mnenje, poročilo
• Eksploatacija - neplačano prilaščanje proizvodov tujega dela, izkoriščanje

F

• Feljtonska (objava) - nanašajoč se na feljton; živahno, duhovito pisan literarni sestavek, navadno grafično ločen od drugega gradiva, podlistek:

H

• Hipertrofija - pretirano povečanje česa

I

• Inertnost - tendenca, da vztrajajo pri sprejetih pravilih
• Interpunkcija - uporabljanje, postavljanje ločil
• Iniciacijski (obred, iniciacija) - obredno sprejemanje mladine med odrasle, uvajanje
• Inercija - stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost, nedelavnost

K

• Kurikul - učni program
• Kliktivizem - slabšalni izraz za uspehe, ki jih imajo socialna omrežja na politični sceni (str. 97)
• Kolofon - podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
• Koncizen (izražanje, konciznost) - jasen, natančno izoblikovan
• Konstelacija oseb - poimenovanje njihovega medsebojnega razmerja

L

• Lamentacija - tožba, tarnanje

M

• Metuzalemski - tak kot pri Metuzalemu; zelo star (Metuzalem naj bi doživel visoko starost - 969 let)
• Makiavelistični - nanašajoč na makiavelizem, načelo, ki zagovarja uporabo tudi zvijačnih, nemoralnih sredstev za dosego cilja
• Megalomanski - nanašajoč se na megalomana, kdor ima velike, v danih razmerah težko izvedljive načrte
• !Mitiziranje - konstruiranje razlag, ki oblikujejo všečno podobo skupnosti in ji godijo

N

• Nepotizem - dajanje dobrih služb, družbenih položajev sorodnikom
• Nivelizirati - izenačevati

P

• Paradigma – vzorec, primer (npr. socialna paradigma)
• Pregnanten - jedrnat, zgoščen
• Pasant - mimoidoči
• Polemičnost - ostra izmenjava nasprotujočih si mnenj, navadno glede kakega znanstvenega, literarnega, filozofskega vprašanja
• Pasus - odlomek, del

R

• Recenzija - prikaz strokovnega mnenja, sodbe o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost, ocena

Š

• Špijonaža - vohunstvo

V

• Valenca - psihološka vrednost predmeta, osebe ali pojava, ki se kaže kot njegova privlačnost ali odbojnost

Z

• Zločest - hudoben, zloben

Članki za Wikipedijo

Ruth Vavpotič (1908-1996)

Ruth Vavpotič je baletna solistka in koreografinja (1908-1996)

Življenje in delo Ruth Vavpotič se je rodila v Idriji, v rojstni list zapisana kot Varia Maria, Ivanu Vavpotiču, slovenskemu slikarju in materi pa Marženi (rojeni Pešan). Kot dvanajstletna deklica se je v Ljubljani učila balet pri Vaclavu Pohanu, baletnemu mojstru in Jeleni Poljakovi v Ljubljanski Operi. Ruth zasledimo na odru v sezoni 1919/20 v Bayerjevem baletu Kraljica lutk, v katerem je plesala svojo prvo solistično vlogo — palčka. V celovečernem baletu Sanje (koreograf Pohan), je nastopila kot solistka v Indijski maši in Plesu smrti. Pisatelj Fran Govekar jo je za Slovenski narod pohvalil. Leta 1920 je nastopila še v baletu Pikova dama Vaclava Pohana, leta 1921 pa v Pohanovem Labodjem jezeru.

V Operi je aktivno sodelovala od 1922 do 1924 leta. Nanjo so vplivali baletni plesalci evropskega vzhoda, ki so znali klasični balet preplesti z duhom plesnega modernizma, plesna revolucionarka Američanka Isadore Duncan in vzpon nemškega eskpresionizma z Mary Wigman. Svoj solistični večer je izvedla 9. 1. 1924 v Mariboru, v gledališkem listu zapisan z naslovom Plesni večer mladostne plesalke gospodične Ruth Vavpotičeve, soloplesalke Narodnega gledališča v Ljubljani, v katerem je klasični balet prepletla z modernim. Zaradi njenega lastnega baletnega večera, jo lahko štejemo za prvo slovensko koreografinjo. Svoj večer je prvič predstavila v Ljubljani 31. januarja in 8. marca v Celju.

Svoj recital je predstavila jeseni leta 1924 tudi v Parizu, kjer je nadaljevala baletno šolanje do leta 1928. Njen oče je poročal, da je dobila laskave ocene slovenske, srbske, pariške Comedie in Menestrel ter, da je nastopila v kazinski dvorani na Bledu. Študij v ruski šoli gledališča Chatelet bi bil za družino prevelik finančni zalogaj. Zato je za študij od Dramatičnega društva v Ljubljani dobila finančno podporo v višini 2000 dinarjev, uprava gledališča je odobrila enoletni študijski dopust, njeni prošnji, da bi prejemala vsaj polovico rednih prejemkov (500 din), pa v gledališču niso ugodili.

Prepričala je tudi baletni Pariz? Učila se je pri pedagoginji ruskega baleta Nataliji Gončarovi v Theatre Chatelet. Ruth je svoje šolanje leta 1925 v pismu Predsedstvu gledališkega konzorcija v Ljubljani opisala z besedami: »Disciplina najstrožja, gimnastične vežbe stopnjujoče se do skrajnih fizičnih možnosti, ritmično-muzikalne vežbe, špecijalni študij karakternih plesov, estetični pouk ob grških in rimskih skulpturah...« Svoje šolanje je nadaljevala pri Ljubov Nikolajevni Jegorovi (Egorova) in Olgi Jesifovni Preobraženski, kjer je srečala balerino Alice Nikitino (nekoč soloplesalka v ljubljanskem baletu, ki uspe na baletnih odrih). Ruth je morala dosledno pisati pisma in prošnje Narodnemu gledališču (upravi, predsedniku in generalnemu ravnatelju) ter Dramatičnemu društvu za izplačevanje mesečnih gaž.

Ruth je sodelovala v različnih ansamblih: Skupina Korobok, Opera Russe a Paris, Bellets de Mme Ida Rubinstein, Skupina Bronislave Nižinske, Les Ballets d'Alcine (Alcinin urok). Bila je deležna pohval in občudovanja. V Journal des debast maja 1929 (tudi v Slovenskem narodu) pri premieri baleta Ancinin urok niso hvalili samo glavne plesalke Ide Rubinstein, ampak so se zahvalili tudi drugi glavni plesalki, Slovenki Ruth Vavpotič. Med šestdesetimi kandidatkami, ki so se potegovale za vlogo glavne plesalke so izbrali ravno Ruth.

V letu 1930 je nastopila v Theathre des Champs Elysees v skupini Bronislave Nižinske, leta 1932 pa v Operi Comique. Do leta 1940 je plesala v manjših skupinah, sodelovala tudi v skupinah Wronske in Epsteina. Z Ballet d'epstein je leta 1935 gostovala v Franciji, Alžiriji in Tuniziji. V Slovenskem narodu so objavili, da jo je opazil Šaljapin in jo povabil odigrati glavno vlogo v operi Knez Igor. Nastopala je tudi takrat, ko so tedanje baletne skupine doživljale krize. Nastal je duet Vavpotič — Gaskelova ali sestri Garoff.

Ruth se je na začetku ali malo pred drugo svetovno vojno poročila z Louisom Csanadijem, madžarskim slikarjem in dekoraterjem. Do leta 1980 je živela v Parizu, nato pa se je preselila v Szeged. Leta 1996 je umrla v Szegedu.

Slike

Delo

Viri in opombe