Uporabnik:Andraž Stevanovski

Iz Wikiverza

Kontaktna informacija: andraz.stevanovski@gmail.com


BIBLIOGRAFIJA

Članki:

  1. Stevanovski, Andraž (2017): Različni pogledi na Visoško Kroniko. Podsedenšek, Mirjam (ur.): Slovenščina v šoli, letn 20, št. 2. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Str. 32-40. (Cobiss, dLib)
  2. [Stevanovski, Andraž] Стевановски, Андраж (2018): Сравнение на епическите поеми ,,Изворът на Белоногата'' от Петко Р. Славейков и ,,Покръстване при Савица'' от Франце Прешерн. Шоре, Елизабет et al. (ur.): България в Европейския съюз: Традиции и перспективи. Сборник с доклади от IV международна интердисциплинарна конференция за студенти и докторанти. 06.12. – 08.12.2017. Български културен институт ,,Дом Витгенщайн Биена. Sofija: Национално издателство за образование и наука ,,Аз-буки''. Str. 82–88. (Cobiss)
  3. Stevanovski, Andraž (2018): Ko se granatna jabolka odkotalijo čez mejo: O Stanku Vrazu in pesniški zbirki Đulabije. Krapež, Marjetka et al. (ur.): Dvomovine. Ljubljana: Literarni klub Lʼetažer. Str. 47-54. (Cobiss)
  4. Stevanovski, Andraž (2019): Two islands - yet so different. Comparison of the novels Filio ni doma by Berta Bojetu and Osmi povjerenik by Renato Baretić. Mojsijeva-Guševa, Jasmina (ur.): Philological studies. 10/10. (E-dostop)
  5. Stevanovski, Andraž, Gornik, Katja (2019): Kratek pregled srbskih strokovnih in znanstvenih prispevkov povezanih s slovenskim pesnikom, pisateljem, esejistom, dramatikom in politikom - Ivanom Cankarjem. Đukanović, Maja et al. (ur.): Цанкар и(н) ми [Електронски извор] : Зборник радова са Међународне студентске конференције одржане на Филолошком факултету Универзитета у Београду, Србија, 8. и 9. 12. 2018. Beograd: Филолошки факултет Универзитета. Str. 78-89. ( E-dostop)
  6. [Stevanovski, Andraž; Gornik, Katja] Стевановски, Андраж; Горник Катя (2019): ,,Естетствен роман'' от Георги Господинов преъ приъмата на словенската теория за постмодернизма. Шоре, Елизабет et al. (ur.): България в европейското културно наследство. Сборник с доклади от V международна интердисциплинарна конференция за студенти и докторанти. Декември, 2018. Български културен институт ,,Дом Витгенщайн Биена. Sofija: Национално издателство за образование и наука ,,Аз-буки''. 145–153.
  7. [Stevanovski, Andraž] Стевановски, Андраж (2019): Katera je najvišja? (Odmevi Visoke pesmi v bolgarski in makedonski poeziji). Subiotto, Namita in Dimitrov, Ljudmil (ur.): България – Македония – Словения: Меьдукултурни диалози в XXI век. / Бугарийа – Македония – Словенија: Меѓукултурни дијалози во XXI век. / Bolgarija – Makedonija – Slovenija: Medkulturni dialogi v XXI stoletju. Рецензирана колективна научна монография. ІІ част / ІІ дел / ІІ. del. Sofija: ,,Аз-буки''. 37–46. (E-dostop)
  8. [Stevanovski, Andraž] Стевановски, Андраж (2020): За обраъа на българите, който получава словенецът от три художествени проиъведения, достъпни в словенски списания на портала Дигитална библиотека на Словения (dLib.si). Шоре, Елизабет et al. (ur.): Трансформации. Сборник с доклади от VI международна интердисциплинарна конференция за студенти и докторанти. Декември, 2019. Български културен институт ,,Дом Витгенщайн Биена. Sofija: Национално издателство за образование и наука ,,Аз-буки''. 172–179.
  9. Stevanovski, Andraž (2020): Prevodi Zdravljice Franceta Prešerna v srbščino, makedonščino in bolgarščino. Subiotto, Namita in Dimitrov, Ljudmil (ur.): България – Северна Македония – Словения: Литературният превод в приемаща култура и в образованието / Бугарийа – Северна Македония – Словенија: Литературниот превод во целната култура и во образованието. / Bolgarija – Severna Makedonija – Slovenija: Literarni prevod v ciljni kulturi in izobraževanju. Рецензирана колективна научна монография. ІІI част / ІІI дел / ІIІ. del. Sofija: ,,Аз-буки''. 64–81.
  10. Stevanovski, Andraž, Gornik, Katja (2021): Naravni roman Georgija Gospodinova skozi prizmo slovenske teorije postmodernizma. Международен филологически форум. Verba volant, scripta manent. Научен форум за студенти и докторанти Факултет по славянски филологии. (E-dostop)
  11. Stevanovski, Andraž (2021): Protestna poezija Borisa A. Novaka, ko je svoboda vse manj glagol. Delček iz mozaika slovenske poezije leta 2020 in 2021. Kočnik, Neža et. al. (ur.): 9. Simpozij mladih slavistov: Mejniki in prelomnice v slovanskih jezikih in literaturah. Zbornik prispevkov. Ljubljana: Študentska sekcija Zveze društev Slavistično društvo Slovenije. 195–213. (E-dostop)
  12. [Stevanovski, Andraž] Стевановски, Андраж (2022): Българския опус на един словенски класик. Антон Ашкерц в българския литерaтурен контекст / Bolgarski opus slovenskega klasika. Anton Aškerc v bolgarskem literarnem kontekstu. Липчева-Пранджева, Любка (ur.): Живописна България. Литерaтурен стлас. Многоезични маршрути. Пловдив: Пловдивско университетско издателство. Prevedel: Димитров, Людмил. 368–373. (E-dostop)
  13. [Stevanovski, Andraž] Стевановски, Андраж (2022): La belle dame на южнославянската belle epoque. Елисавета Багряна като мост между българското и словенското поетическо наследство или фаталната любов на Изидор Цанкар / La belle dame južnoslovanske belle epoque. Elisaveta Bagrjana kot most med bolgarsko in slovensko poetično zapuščino ali slučajna ljubezen Izidorja Cankarja. Липчева-Пранджева, Любка (ur.): Живописна България. Литерaтурен стлас. Многоезични маршрути. Пловдив: Пловдивско университетско издателство. Prevedel: Димитров, Людмил. 380–389. (E-dostop)


Diplomski nalogi, magistrski nalogi: (E-dostop)

  1. Stevanovski, Andraž (2019): Komično in tragikomično v delih ‘Med gorami’ Ivana Tavčarja in ‘Kmetske slike’ Janka Kersnika. Ljubljana: Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete UL.
  2. Stevanovski, Andraž (2019): Elementi humora u pripovetkama Milovana Glišića. Diplomski rad. Ljubljana: Oddelek za slavistiko FIlozofske fakultete UL.
  3. Stevanovski, Andraž (2021): Slovenska protestna poezija in protestna glasba dolgega leta 2020. Ljubljana: Oddelek za slovenistiko.
  4. Stevanovski, Andraž (2023): Poezija in poetika Hrista Foteva. Ljubljana: Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Oddelek za slavistiko.


PESNIŠKE RECITACIJE IN RECITALI

  1. Branje avtorskih pesmi na recitalu Ljubezen v času kovida (14. 1. 2020).
  2. Branje avtorskih pesmi na recitalu Kluba Študentov Dravinjske Doline. Pesniška zbirka 20 - 22° (20. 2. 2020).
  3. Recitacija pesmi Angel v Sveti Sofiji Blažeta Koneskega. Oddaja Na glas RTV SLO 1. (Dostop)
  4. Branje avtorskih pesmi na Pesniškem Nadčetrtku – zaključno branje (27. 5. 2021). (Dostop)


PREDAVANJI

  1. Stevanovski, Andraž, 2020: Dve tragične sudbine - Gerganina i Bogomilina. Zbornik konference v Plovdivu. (Dostop)
  2. Stevanovski, Andraž, 2023: Поезията и поетиката на Христо Фотев. Erasmus+ BIP Summer School On Bulgarians Today - the Young in Dialogue, 9. 7. 2023.


SODELOVANJA NA SEMINARJIH IN KONFERENCAH

  1. 46. seminar Zagrebačke slavističke škole v Dubrovniku, 2017 (Seznam udeležencev)
  2. IV meždunarodna interdisciplinarna konferencija za studenti i doktoranti. Dunaj: Bʺlgarski kulturen institut "Dom Vitgenštajn", 2017
  3. 48. Seminar srbskega jezika, literature in kulture v Beogradu (MSC), 2018
  4. 48. Naučni sastanak slavista u Vukove dane, Tršić (Srbija), 2018
  5. V meždunarodna interdisciplinarna konferencija za studenti i doktoranti. Dunaj: Bʺlgarski kulturen institut "Dom Vitgenštajn", 2018
  6. Treti meždunaroden filologičeski forum v Sofiji, 2018
  7. Mednarodna študentska konferenca Cankar i(n) mi v Beogradu, 2018 (Program konference)
  8. Jobilejnata XXI nacionalna naučna konferencija za studenti i doktoranti (s meždunarodno učastie) v Plovdivu, 2019
  9. Mednarodna znanstvena konferenca Bolgarija-Makedonija-Slovenija: Medkulturni dialogi v 21. stoletju, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2019
  10. 57. Seminar bolgarskega jezika, literature in kulture, Sofija, 2019
  11. 42. Seminar makedonskega jezika, literature in kulture, Ohrid, 2019 (Medijski prispevek)
  12. VI meždunarodna interdisciplinarna konferencija za studenti i doktoranti. Dunaj: Bʺlgarski kulturen institut "Dom Vitgenštajn", 2019
  13. Българистиката извън България: Академични поколения и диалози. Българска академия за науките: Съвет за чуждестранна българистика. Международна конференция, 20 май 2021 г.
  14. Домове на българската литература: Топоси, автори, текстове. Международна конференция в рамките на академичната програма Живописна България. Български литературни маршрути. Пловдивски университет, 4 май 2021 г. (Spletna stran projekta)
  15. Summer School On Bulgarians Today - the Young in Dialogue, Ahtopol (Bolgarij), 3. 7.-13. 7. 2023.


POGOVORI IN GOVORI

  1. Somoderacija (z Majo Kovač in doc. dr. Tatjano Balažic Bulc) pogovora z Boštjanom Anžinom: Balkanska pot v boljše življenje na sejmu akademske knjige LIBER.AC, 2017
  2. Somoderacija (z Majo Kovač in Amilo Kadić) pogovora z dr. Vojkom Gorjancem o njegovi knjigi Nije rečnik za seljaka, 2017 (E-povezavi na vabili: Vabilo 1, Vabilo 2)
  3. Govor študentov ob upokojitvi red. prof. dr. Vladimirja Osolnika, 2018
  4. Govor študentov ob izteku mandata lekt. dr. Ljudmilu DImitrovu, 2019
  5. Slovanski večer Oddelka za slavistiko FF UL, 2019
  6. Brucevanje študijske skupine Južnoslovanski študiji, 2019
  7. Поздрав од Андраж Стевановски со видео запис: < Videozapis (22. 8. 2020)
  8. Sodelovanje na petem večeru poezije, Svoboda je glagol v Društvu slovenskih pisateljev, 2020 (Vabilo)


VIDEI, FILMI (STROKOVNI)

  1. Soavtor Predstavitvenega filma Južne slavistike. (E-dostop)
  2. Dokumentarni film ob 100-letnici ljubljanske Slavistike. (E-dostop)
  3. Struški večeri poezije, 2019. (Videoposnetek z otvoritve)


DELOVANJE (UČITELJEVANJE) NA OŠ ZALOG

  1. Mala terasa, spodaj Ljubljana – Literarni sprehod po okrašeni Ljubljani (Dostop)
  2. Prešernov Kranj za osmošolce – Literarna ekskurzija (Dostop)
  3. Adna Đogić – pesniška nagrajenka (Dostop)
  4. Mlade oči v pesmih pomladi 2023 – Izbirna ekskurzija krožka kreativnega pisanja (Dostop)
  5. Ekskurzija na Dunaj – Izbirna ekskurzija (Dostop)
  6. 8. razred ima talente – Utrinek iz šole v naravi v Umagu (Dostop)
  7. Festival antika na FF UL – Izbirna ekskurzija (Dostop)
  8. Vodenje in scenarij Revije šolskih bandov Ljubljane in okolice na OŠ Zalog, 2023 (Videoposnetek)
  9. Zaloške bralke na Slovanski bralni znački na FF UL [1]


VIDEI, FILMI (ZABAVNI, GIMNAZIJA POLJANE: Božično-novoletni koncert Gimnazije Poljane)

  1. Zaključni video Božično-novoletnega koncerta Gimnazije Poljane (BNK), 2013. (Videoposnetek)
  2. Zaključni video Božično-novoletnega koncerta Gimnazije Poljane (BNK), 2014. (Videoposnetek)
  3. Napovedni video na Božično-novoletnem koncertu Gimnazije Poljane (BNK), 2015 (Dizdarevič, Nika in Stevanovski, Andraž). (Videoposnetek)
  4. Nastop na Božično-novoletnem koncertu Gimnazije Poljane (BNK), 2015 (Dizdarevič, Nika in Stevanovski, Andraž). (Videoposnetek)


PO(PO)TOVANJE Z IVANOM CANKARJEM ZA MATURANTKE IN MATURANTE 2020 (Objavljeno v času epidemije korona virusa)

Spodnje povezave so 3-5 minut dolgi avdio posnetki ob PPT-jevih drsnicah, ki na malce nekonvencionalen način predstavljajo Ivana Cankarja. Objavljeni so v namen pomoči maturantom, ki bodo letos ostali brez delčka priprav na maturo (v živo). Seveda vabljeni k ogledu tudi ostali zainteresirani. V teh čudnih časih pa vsem obilo zdravja, pozitivne energije in optimizma! 1. del, 2. del, 3. del, 4. del, 5. del, 6. del, 7. del


OSTALO

  1. Stevanovski, Andraž ur. (2019): Dragemu Ljudmilu Dimitrovu Ivanovu. Nekaj lepih besed v zahvalo in za popotnico. Ljubljana: Oddelek za slavistiko.
  2. Društvo študentov Južnoslovanskih študijev. 2019. (Facebook stran)
  3. Bolgarsko-makedonski pozdrav na Slovlit. 2019. (Dostop)
  4. Poročilo z Razstave angažiranega stripa. Soavtorstvo z Ano Cotič. 2019. (Dostop)
  5. Projekt za četrtošolce OŠ Borovnica ob materinskem dnevu. Avtorici: Anja Strle in Mateja Praprotnik Lesjak. Prevod v srbščino: Andraž Stevanovski. 2020. (Dostop)
  6. O bralni uprizoritvi Sofoklejeve Antigone v MGL. 2013. (Dostop)
  7. Pismo podpore red. prof. dr. Borisu A. Novaku. Mladina: 2020. (Dostop)
  8. Pismo podpore red. prof. dr. Borisu A. Novaku. Večer: 2020. (Dostop)
  9. Odziv red. prof. dr. Borisa A. Novaka na Pismo podpore: 167 sošolkam in sošolcem. Mladina: 2020. (Dostop)
  10. Govor Andraža Stevanovskega, ki ga je kot eden izmed protestnikov prebral na sprejemu protestnikov in protestnic pri predsedniku RS, Borutu Pahorju, 3. 7. 2020. Topnews: 2020. (Dostop)
  11. Mojsova Čepiševska, Vesna, 2020: Македонскиот јазик го изучуваат дури 110 студенти на Истанбулскиот универзитет! Fakulteti.mk: 2020. (Dostop)
  12. Stevanovski, Andraž, 2020: O javnem šolstvu na Protestniški skupščini. Vir: Vodušek, Vladimir, 19. 7. 2020. Topnews.si: Posnetek 12. protivladnega protesta. (Dostop, 2. ura, 56. minuta)
  13. Hladnik, Miran, 2020: Slika Brede Puh in Andraža Stevanovskega na protivladnem protestu. (Dostop)
  14. Fotografija s kolesarskega protesta: (Dostop, 16. 10. 2020)
  15. Stevanovski, Andraž (2020): Javno pismo [Alešu Hojsu]: Film tedna Izbrisana. Vir: Mladina, št. 46, 13. 11. 2020.
  16. Hojs, Aleš, 2020: Film tedna Izbrisana. (Dostop)
  17. Andraž Stevanovski, 2022: Dobrodošli na šoli negativnih testov in brezobraznosti. Nora, pardon: nova šola nove, pardon: nore: normalnosti. (Dostop)


Nova pisarija - ,,Hladnik ali Prešeren - to je zdaj vprašanje''?[uredi]

Poznamo več vrst pismenosti - digitalno, informacijsko, medijsko, ekološko, prometno, kartografsko, matematično, kulturno, politično ... Pridevnik NOVA, se navezuje na nove medije. Naslov bazira na Kranjski pisariji, naslovu iz Kranjske čbelice (1831). V Poezijah, pa je objavljena pesem Nova pisarija. Pesem je ironija na Kopitarja, Metelka in Pauška.'

1. PISMENOST[uredi]

Biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo. Pismenost je kriterij, ki kaže na razvitost države. Nepismenost je nekaj negativnega, kaže na slabe razmere. Nekoč smo pisali predvsem na roke, le strojepiske so pisale na stroje. Danes pa na roke pišemo le še v šolskih klopeh. Ostala pisarija večinoma poteka digitalno. Pismenost danes prištevamo k ročnim pismenostim, zna se zgoditi, da kmalu temu ne bo več tako (digitalizacija). Glede na to kaj in koliko napišemo, ter kje, pa obstaja podatkovna baza, ki vse to ureja. Imenuje se COBISS. Sporočilo, ki nima bralcev je mrtvo sporočilo. Pisni kanal je v smislu komunikacije v senci ustnega.

1.1. INFORMACIJSKA DRUŽBA[uredi]

To smo mi, ljudje digitalne dobe, tisti, ki visimo za računalniki - tisti, ki smo zasenčili industrijsko družbo. v učbeniku prof. Hladnika, z naslovom Nova pisarija (Miran Hladnik. Informacijska družba. Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu. wikiknjige. Ljubljana: Znanstveni inštitut FF, 2016.) je na strani 21 navedena primerjava med tiskano in digitalno različico knjig. Zelo dobro je zagovarjano zakaj so v prednosti digitalne publikacije. Kljub moji konservativnosti, se z vsem napisanim strinjam. Digitalna publikacija bo počasi izpodrinila tiskano. Pa čeprav sem eden tistih, ki knjigo čuti drugače, če jo drži v roki.

1.2. WIKIJI[uredi]

Wiki-verza/pedija/vir so nove družbene paradigme, plod nove - informacijske družbe. Kaj je lepšega kot z enim klikom doseči to kar iščeš - geslo / osebo / besedilo (knjigo, poezijo) itd.? Havajsko wikiwiki pomei hitro. Ja saj je res hitro. Wikiji so spletna računalniška tehnologija druge generacije. So hitri, podpirajo jih blogi. Dobri pa so zato, ker jih lahko oblikujemo vsi, se pravi lahko jih popravljamo, dodajamu, ustvarjamo. Je pa slabo to, da jih lahko tudi ''onesnažujemo'' in brišemo. Kaj imata skupnega wiki in Biblija? Oba se prevajata, oba sta ''količini'', ki govorita o moči nekega jezika (kar se tiče Biblije smo bili 11., kar se tiče wikijev smo 40. KRITIČNO?). Postavimo si vprašanje: bi bilo lažje, če bi vsi govorili en jezik? Po mojem mnenju bi bilo lažje, ampak kaj pa kultura, pa književnost, pa navadni izrazi, kaj pa ,,Ljubim te''? bilo bi lažje, ampak preveč enolično, preveč zlito in poenoteno. Svet nebi imel več barv. Po čem se wikipedija razlikuje od drugih publikacijskih možnosti?

a. Za njo ne stoji nobena profitna družba

b. Piscem ne gre za zaščito avtorstva

c. Prispeva lahko vsak

č. Ne gre za tekmovanje ampak za sodelovanje

d. Objave so mednarodno primerljive

e. Je samorefleksivna

Glede na to, da dajemo, si pomagamo in se popravljamo in dopolnjujemo, prostovoljno sodelujemo, se naslanjamo na lastno pamet, smo potrpežljivi in se zavedamo, da gre za spremenljiv, ''živ'' fond, je Wikipedija pozitiven prispevek k znanosti in vsakdanu.

1.2.1. WIKIJI IN ŠOLA

Dobro je to, da je vse dostopno, da dodajamo, da pišemo vza ''svet'' in ne profesorja, da pazimo kaj napišemo, da smo kritični, da si pomagamo, se dopolnjujemo. Slabo pa je to, da pride včasih do nesramnosti, npr. popravimo ali predrugačimo članek od nekoga, ki nam ni ravno pri srcu (hvala bogu, je to popravljivo s strani upravljalca - profesorja, ki proces nastajanja nadzorije). Ampak vseeno, potem lahko pride do ''copy paste'' variante in kakšni, ki ne preberejo v svoj referat zapišejo kakšno neumnost (primer iz moje gimnazije: sošolec je v referat zapisal: ,,Srbija je dislocirana na Baldkanskemu podotoku.'').

1.3. AVTOR[uredi]

Literarna veda loči dva pogleda na delo, eno je skozi avtorja, se pravi, kaj je ta želel povedat oz. doseči (do okoli 60.let 20. st.) in drugo, ki se ukvarja s tem, kaj nam delo samo govori (avtonomnost besedil) V 80. letih se pozornost začne fokusirati na bralca, zanimajo nas njegovi kulturni interesi, obzorje. Osebno mislim da so vsi trije pogledi slabi, to pa zato, ker če gledaš knjigo skozi avtorja vidiš v njej avtorja, če skozi bralca, potem bralca, če pa jo gledaš samo kot delo jo lahko razumeš narobe. Treba je upoštevati vse tri dejavnike. Potem ima knjiga pravo širino.

1.3.1. MOTIVACIJA ZA PISANJE

Zakaj nekaj napišemo? Prvo zato, ker nam je zanimivo, ker se nam zdi vredno ubeseditve, ker nas navdahne. Tukaj bi izpostavil še lastno plat. sicer ne pišem veliko, oz. ne morem reči, da pišem, ampak kdaj v kakšni globoki zaljubljenosti ali pa v hudem brezdelju pa je tudi izpod mojih rok priletela kakšna pesmica. Kar se tiče teorije o funkcijskih zvrsteh smo pismeni na 4-ih področjih: sporazumevalno, leposlovno, strokovno, znanstveno in novinarsko.

1.3.2.IZBIRA JEZIKA

Angleščina - jezik, ki je na vodilnem položaju. Bo napadla slovenščino? Ne, če ji tega ne bomo dopustili. Če želimo biti vidni, razpoznavno, brani moramo pisati v angleščini. Če že ne vse, naj bo v angleščini le kazalo. Ker smo preveč zaprti smo necitirani in neznani v svetovnem merilu. Moje mnenje pa je , da naj vsak piše v svojem jeziku. Ne, da sem nacionalist, res je, da neznam angleško, ampak znam pa zato druge tuje jezike in vem, da se v nobenem ne morem tako eksplicitno izražati, kakor v svojem lastnem, materinem.

1.3.3. IZBIRA TEME

Izbor tem je množica z neskončno mnogo elementi bi lahko matematično opredelili problem. Pereče teme ''bruhajo'' iz TV ekranov, revij, časopisov. Avtor pa piše o temu, kar se njemu zdi zanimivo.

1.3.4. VAJE V PISANJU

Pisanje na roko je ''skoraj izumrlo'', a vseeno ga moramo poznati. Po mojem mnenju je na roko zapisano besedilo tisto, ki odraža tebe. In če želiš biti oseben piši na roko. Ni lepšega kot na roko napisanega sporočila. Iz pisave tudi vidiš, koliko se je nekdo potrudil, koliko mu nekaj pomeni itd. Je bolj romantično ljubezensko pismo napisano na ožgan papir s ''špricom'' parfuma in v spodnjem desnem kotu odtisa njenih našminkanih ustnic ali je lepši text message sent from my Iphon 7, yesterday at 7.00pm: ,,Ok. <3 <3 :** ljubim te, čau, seeya bby''. Presodite sami. Wikivir omogoča, da nanj digitaliziramo dela, ki so pomembna za narodno zavest in literaturo.

1.3.5. USODA AVTORSTVA

So avtorji, ki svoja dela delijo (na wikiviru, itd.) in so avtorji, ki so do zob zaščiteni z avtorskimi pravicami, proti njim ne moremo nič. Lahko jih samo vzamemo za zgled, kako ne smemo.

1.3.5.1. Soavtorstvo

Gre za to, da ne pišeš, da bi potrdil in dokazal svojo odličnost, ampak za javno dobro. In ker več glav več ve je tu soavtorstvo (označeno z licenco cc). Gre za to, da se avtorji (kompetentni in verodnstojni) med seboj dograjujejo, dopolnjujejo in s tem ustvarjajo neko kvalitetno celoto, kod doprinos k družbi.

1.3.6. OBJAVLJANJE

Pot do glagola ''objaviti'' je trnova (selekcionizirana in filtrirana). Treba je najti pot do družbe objavljujočih in pritegniti njihovo pozornost. Lahko pa tudi objavljamo na spletu. Odvisno je kakšen je naš cilj, denar ali popularnost (ne v smislu ''omg, kok sm zdej fab''). Všeč mi je profesorjeva pripomba, da tisti, ki se zgovarja, da si ne more privoščiti (ne more zaslužiti) osnovnega orodja za pisanje (računalnik) mu ni za zaupati in nebo škode, če nikoli ničesar ne napiše.

1.3.7. MNOŽIČNI UM ALI PAMETNA MNOŽICA

Sistematizacija podatkov je ključna za dostop do njih.

1.3.8. AVTORSKE LICENCE

Vsako besedilo je intelektualna lastnina, potrebno ga je intelektualno zaščititi.

1.3.8.1. Creative commons

Gre za licence o avtorstvu.

Priznanje avtorstva (attribution – BY) Delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja; dovoljena je izdelava izpeljanih (derivativnih) del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno.
Deljenje pod istimi pogoji (share-alike – SA) Derivativno delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela (').
Nekomercialno (non-commercial – NC) Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave (derivacije) le za nekomercialni namen; Wikipedija takih del ne sprejema.
Brez predelav (no derivative works – ND) Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. Wikipedija takih del ne sprejema.

(tabela kopirana iz učbenika Nova Pisarij,a Hladnik, Wikipedija; malo predrugačena)

1.3.8.2. Copyright

Gre za Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah. Gre se za ščitenje intelektualne lastnine v vseh ''agregatnih stanjih'' (knjige, članki, filmi...). Ščitenje intelektualne lastnine se mi zdi pravilen pristop, ker menim, da če si avtor si avtor, kar je enkrat napisano ne rabi biti še enkrat. Skratka sem proti kraji in kopiranjem, absolutno pa podpiram nadgradnje in dodelave.

1.4. BRALEC (Prosti dostop in varovanje zasebnosti)[uredi]

Hladnik: Obvezno čtivo bi moralo biti zastonj. - Se strinjam, in cenim, da so njegovi učbeniki dostopni na spletu. Prelomni dogodki: internet - digitalizacija zemljevidov, čtiva...

OA - open acess (prosta ali odprta dostopnost). Ne dovoli poseganja v informacije, dovoli pa preoblikovanje in urejanje.

2 vrsti dostopa:

- FREE OA - brezplačen dostop do besedila, čigar avtor je avtorske pravice prenesel na založbo in ima licenco copyrihgt

- OPEN OA - brezplačna dostopnost na spletu, avtor ima pravice, besedilo pa licenco creative commons.

VRSTA DOSTOPA Lastnosti, opis
ZLATI zagotovi založnik, vsebuje recenzirane revijalne članke
ZELENI avtor sam postavi delo v prosti dostop, ter vsebuje pred in poobjave
SIVI težko dostopne publikacije, npr. diplomske naloge, konferenčna poročila ...
HIBRIDNI prosto dostopno delo ima še tiskano, plačljivo verzijo
ZAKASNJENI publikacije, ki pso prosto dostopne šele čez nekaj časa, npr. po enem letu
PLATINASTI publikacije, ki so nastale na račun nekoga tretjega, npr. mecena, predsednika...

1.4.1. ZALOŽBE

Kar je objavljeno na Wikipediji je javna last. Založbe bralca dojemajo kot potrošnika, knjigo pa kot blago. Hladnik: Informiranost je pravica. Temu ekvivalenten je prost dostop vsakomur do vsega. S tem se ne strinjam po vsem, kajti menim, da nekatera dela ne smejo biti dostopna vsem. Ko bom kot profesor svojim dijakom izdajal gradivo, mi ne bo po godu, če bo krožil po spletu itd. Se pa strinjam, da naj bo visoška kronika npr., glede na to, da je Tavčar že (na žalost) mrtev zastonj dosegliva. Boji za promet med knjižnicami in založbami. Knjižnice odžirajo promet založbam. Logično.

1.4.2. REPOZITORJI

Na vplivnost kažeta 2 pokazatolja: število citiranj, število branj. (Številki sta lahko zelo različni.) repozitorji imajo že vgrajeno fukncijo štetja objav. V spletno stran se lahko vgradijo števci objav, lahko se vgradi skript za Googlovo analizo (za bolj pomembne statistike).

3 literarnovedne revije 1) Slavistična revija 2) Jezik in slovstvo 3) Primerjalna književnost

SlovLit - spletni forum, ki zalaga z informacijami slovensko literarnovedno in jezikoslovno skupnost, ki zaradi zanimivosti seže izven meja države in vede uresničuje tudi koncepta internacionalnosti ter interdisciplinarnosti.

1.4.2. VAROVANJE ZASEBNOSTI

Pretiravamo. Kritiki vidijo veliko možnosti zlorabe in malo možnosti človekoljublja. Hladnik vidi ravno obratno. Moralno je Hladnikovo. finančno ugodneje pa je kritikovo.

2. KREDIBILNOST[uredi]

Danes objavlja kratkomalo vsak. Za kredibilnost so včasih skrbeli uredniki in recenzenti, danes moramo sami. ampak ni teško, ker vemo, da je potrebno preveriti le: avtorja, medij ki je objavil delo, starost dokumenta, odmev v javnosti, avtorje in tekste, na katere se je skliceval.

Priznanemu avtorju (tisti, katerega bibliografija je obsežna in preverjena) je dober avtor, ker bralcev ne zavaja. Njegovo mesto v znanstveni skupnosti preverimo na spletišču Sicris. Avtorju ne smemo slepo zaupati, zaupamo mu lahko, kadar piše v svoji stroki. MIT: starejši pisci kredibilnejši od mlajših - ni res!

2.1. AKTIVIZEM[uredi]

70-ta: Izvir akademskega dela je znanstvena radovednost. 80-ta: Izvir akademskega dela je želja po boljšem življenju.

AKTIVIST = tisti, ki aktivno deluje.

Ni vedno napreden (po mojem mnenju so ene najbolj nazadnjaških, če ne celo primitivnih feministke).

2.2. AVTORSTVO[uredi]

AVTOR=tisti, ki snuje neko delo. Lahko je avtorjev več, takrat govorimo o SOAVTORSTVU.

Samozaložba - ponavadi tako izhaja leposlovje; slabša, zaradi tega, ker ne doživi recenzije.

2.3. STROKOVNA RECENZIJA[uredi]

Utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih. Gre za vzdrževanje kvalitete, pogoj za pridobitev strokovnega standarda. Cilj je preprečitev objavljanja ''bučk''. anonimnost zagotavlja boljšo recenzijo: SLEPA RECENZIJA - avtor ne ve kdo je recenzent, DVOJNO SLEPA RECENZIJA - ne avtor ne recenzent ne vesta za drugega.

2.4. PRAVOPIS[uredi]

Prva slika. Kot človek, ki ti je na prvi pogled všeč in ne iščeš pomanjkljivosti, ali pa ti ni in v njem ne vidiš nič lepega razen dragih čevljev.

2.4.1.LOČILA

Vezaj (-) Med priimki in priimki ter vzdevki (Ada Vidovič-Muha, Svetlana Ražnatović-Ceca).
Pomišljaj (–) Med besedami v povedi (Jedel je in pil vino – črno).
Dolgi pomišljaj (—) Leži med povedmi (Ni ga imela rada. — Ljubila ga je.)
Zaimek  le-ta Uporablja se le v tiskani besedi, z uporabo delamo razliko med pisano in govorjeno slovenščino. Se odsvetuje.
Narekovaji V digitalnem pisanju se uporabljajo srednji (»«), v ročnem vejični (,, ''), za označevanje pomenov besed pa narekovaji varianta zgoraj/zgoraj (npr. apple, ang. 'jabolko').
Dvopičje Levostično ločilo, ki je nepotrebno pred naštevalnim nizom (npr. Med filologije spadajo italijanska, nemška…)
Kratice Kratic itd., itn., npr. … načeloma ne uporabljamo v isti povedi.
Tropičje Se v leposlovju uporablja namesto itn./itd. Pred seboj nima vejice.
Podpičje Kadar je vejica prešibka, pika premočna, mi pa nekaj pojasnjujemo.

2.4.2. DRUGO

Kjer je bil osrednja fogura moški.

Kjer je bila osrednja figura moški.

Seveda je to dvom vsakogar. spol povedka se praviloma veže na osebek, tu pa je tudi določitev osebka dvoumna. aji je to oseba ali moški. Oz. Kaj od tega je bolj? Kadar dvomimo je izbira moškega spola nevtralnejša.

2.5. DIGITALNA PISMENOST[uredi]

Če je cilj obljava v publikaciji, moramo urednike prepričati tudi tehnično plat pisanja, ne samo gramatikalno.

2.5.1. FORMALNOST BESEDIL

txt - golo besedilo

doc, docx, rtf, odt - obogateno besedilo /najbolj ozaveščeno/

htm, html - spletno besedilo

pdf - besedilo nared za natis

2.5.1. BESEDILO V WIKIJIH

Glej moj profil na in program Slovenska Talija.

2.5.2. VAJE V VIKIJIH

Evo.

2.5.3. POPRAVKI IN KOMENTARJI

Uredniki, recenzenti, bralci lahko svoje popravke in komentarje avtorju sporočijo: ustno, pisno, z vnosom v besedilo. Popravke moramo jasno označiti.

2.6. NAVAJANJE[uredi]

Z drugo besedo citiranje.

2.6.1. ČEMU CITIRAMO

Z namenom, da bo besedilo prepričljivejše, navajamo ponavadi izjave uglednih avtoritet. Neke besedilo dobi oznako, da je znanstveno, če prinaša novo znanje. Kadar pa citiramo, moramo tudi povedati koga/iz kje/kaj smo citirali. Temu pravimo, da navedemo vir.

2.6.2. PREPISOVANJE

Plagiatorstvo je uporaba tujega znanja kot lastnega, brez navedbe vira od koder smo citirali. Tako dejanje ni moralno, ampak v večini nima pravnih posledic.

2.6.2. CITATNA INDUSTRIJA[uredi]

2.6.2.1. Citatni indeksi

Citation index - bibliografska podatkovna zbirka, ki prikazuje frekvence citiranja. googlov učenjak - uporabiku ponuja pregled nad citiranostjo njegovih člankov.

2.6.2.2. Faktor vpliva

IF impact factor - številka, ki kaže stopnjo uglednosti, tj. vplivnost znanstvene revije.

»Zdaj že vemo, da sl v ukaznem nizu pomeni 'slovenski', v 'Wikiverza', b 'Wikiknjige', s 'Wikivir'.«

2.6.2.3. Slovenske znanstvene revije

Tiste, ki so pomembne za študij književnosti:

- Primerjalna književnost

- Slavistična revija (Hladnik njen urednik)

- Dve domovini

- Jezik in slovstvo

- Razprave SAZU

- studia mythologica Slavica

- Knjižnica

Slovene Studies, Slavistika (Beograd) itn.

2.6.3. CITATNI SLOGI[uredi]

Najprimernejša sloga za citiranje za humaniste sta MLA in čikaški slog.

MLA-slog Čikaški slog
Perenič, Urška in Miran Hladnik. »Branje Jamnice v času socialnih sprememb«. Jezik in slovstvo 55.3–4 (2010): 5–15. Tisk. Perenič, Urška in Miran Hladnik. 2010. »Branje Jamnice v času socialnih sprememb«. Jezik in slovstvo 55 (3–4): 5–15.

V besedilu se kratki sklic loči takole:

MLA-slog Čikaški slog
(Perenič in Hladnik, »Branje Jamnice« 7) (Perenič in Hladnik 2010, 7)

(copy-paste iz Nove pisarije, Hladnik)

2.6.4. TEHNIKA CITIRANJA[uredi]

Citat je sestavljen iz dveh delov:

- Dobesedni navedek tujega besedila znotraj narekovajev

- Vir citata, ki je lahko v celoti naveden – na koncu dobesednega navedka – znotraj oklepaja, ali pa je tam samo kazalka v obliki opombe, kratkega sklica ali neposredne povezave na vir.

2.6.4.1. Opombe

Opombe so zapisane na dnu strani pod črto, služijo navajanju virov in nebibliografskih informacij.

2.6.4.2.Kratki sklici

2.6.4.3.Označevanje navedkov

Tako, kakor kadar zapisujemo premi govor (navednice, velika začetnica). Razliki: 1.) Začetna črka v oglatem oklepaju 2.) Konec izven navednic - označen s končnim ločilom.

2.6.4.4. Od kod vse citiramo

Is raznoraznih pisnih in ustnih virov. Kadar pa navajamo vir se odločimo za najtrdnejšega. Hierarhija torej: pisni>spletni>ustni.

2.4.6.5. Viri in literatura

Smiselna delitev, kadar je seznam dolg, drugače navajamo skupaj.

2.4.6.6. Zaslon in papir

Iz papirja se zapisi selijo na zaslon, digitalizacija ni tako zelo hiter proces kot se zdi. Starejši so navajeni papirja, mlajši zaslona (SE NE STRINJAM: Ne morem brati z zaslona, ne zdi se mi zdravo, ne morem si zraven zapisovati, ali podčrtavati, kvari oči, sem zelo proti, ne moreš brati v naravi ali v avtobusu, ker ni signala oz. je plačljiv, lahko zmanjka baterije. Menim, da smo preveč digitalni in sem za regresijo v smislu IKT, ne v smislu, da je digitalizacija slaba, absolutno jo podpiram, kajti dostikrat se poslužujem funkcije copy-paste ob delanju dnevnikov branja. Sem pa proti temu, da delo doživimo preko zaslona. Upam, da sem bil razumljiv, n v smislu grožnje, ampak, da nebo prišlo do nesporazuma.)

2.6.5. ZGLEDI KAKO NAVAJAMO VIRE[uredi]

Knjiga Na spletu: Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980. (COBISS)

Na Wikijih: *Tone Svetina. ''Volčiči''. Ljubljana: Borec, 1980. {{COBISS|ID=21824512}}

Na papir: Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980.

Članek v zborniku Silvija Borovnik. Sodobne slovenske romanopiske: Sodobni slovenski ženski roman? Slovenski roman. Ur. Gregor Kocijan in Miran Hladnik. Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108.
Poglavje Joža Mahnič. Zgodovina slovenskega slovstva, 5: Obdobje moderne. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.
Spremna beseda Ivan Potrč. [Spremno besedilo na zavihkih ščitnega ovitka.] Karel Grabeljšek. Nioba. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977. (COBISS)
Razprava v reviji Urška Perenič. Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov. Slavistična revija 60/3 (2012). 365–82. (COBISS)
Članek v časniku Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. Delo: Književni listi 20. 8. 1998. 13. (COBISS)
Članek na dLibu Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30. (COBISS) dLib

Opomba: letnik 34, številka 1-2

Enciklopedijsko geslo Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012. oziroma

Planinska povest. Wikipedija: Prosta enciklopedija 10. jan. 2012.

Forum Marko Juvan. Zgrešena teza o »prešernovski strukturi«. SlovLit 10. jan. 2013.
Spletni tečaj J. Simon Rofe in Yenn Lee. Understanding Research Methods [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera. Ogled 2. jun. 2014.
Blog Marko Crnkovič. 25. pismo, Marko Manci: Svečenica spovedniškega sentimentalizma. Za narodov blogor 21. feb. 2006. Siol Blogos.
Članek na spletišču Miran Hladnik. Slovenski viteški roman. 7. dec. 2010. Daljša verzija članka za zbornik Vitez, dama in zmaj: Dediščina srednjeveških bojevnikov na Slovenskem, 1: Razprave. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2011. 275–82. (COBISS)
Zapis v podatkovni zbirki Metod Turnšek. Stoji na rebri grad. Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1999. Dostop 13. jan. 2012.
Diplomska naloga Miran Hladnik. Oviralci prostega dostopa. 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. apr. 2014. Wikiverza. pptx
Prosojnice, video predavanja, animacija Anubis Animation (Ancient Egypt). Youtube 21. maja 2012.
Zemljevid Sloj – Literarni spomeniki. Geopedia.si Portal. Ogled 5. feb. 2014.
Fotografija Slika 4: Srne pa jelen. Fotoalbum 171. Foto Miran Hladnik 9. jun. 2012. ali

Slika 4: Miran Hladnik. Srne pa jelen. Fotoalbum 171. 9. jun. 2012.

Risba Slika 13: Jeff Dahl. Anubis. Wikimedia Commons 2006, zadnja sprememba 26. apr. 2014.
Glasbeno delo Frédérik Chopin. Nokturno št. 2 v Es-duru, opus št. 9. Musopen.
Radijska, televizijska oddaja Milica Prešeren. Moč prepričljivega govora. Turbulenca. RTV SLO 3. sep. 2014. MMC.
Film Ferdo Delak. Triglavske strmine. Scenarij Janez Jalen. Sava film 1932.

Napake pri citiranju:

  1. nepoznavanje temeljnih referenc
  2. poznavanje referenc zgolj v enem jeziku ali znotraj ene »šole«
  3. vljudnostno vključevanje svojih strokovnih kolegov, prijateljev, mentorjev med reference, čeprav za temo niso dovolj relevantni
  4. nenavajanje konkurenčnih avtorjev ali avtorjev, ki jih ne maramo
  5. samocitiranje
  6. citiranje zaradi citiranja samega – Dragica Haramija (2003: 113) piše, da na leto izide okrog sto slovenskih romanov. > Na leto izide okrog 100 *slovenskih romanov. — Sklicevanje je nepotrebno, ker ne gre za avtorsko izjavo oz. odkritje citiranega avtorja, ampak za javno dostopne podatke. Če domnevamo, da bralcem ne bo jasno, od kod smo jih vzeli, dodamo vir, npr. Cobiss pokaže, da na leto izide okrog 100 slovenskih romanov.
  7. navajanje http-jev, zlasti dolgih, je popolnoma odveč, URL-je vpišemo kot hiperpovezave v naslove citiranih publikacij
  8. še bolj narobe je navajati samo http-je brez podatkov o avtorju, naslovu, spletišču in datumu
  9. za vsak vir, dostopen na spletu, je treba v Cobissu in na dLibu preveriti, ali obstaja tudi v tiskani obliki, in navesti podatke tudi o tiskani izdaji
  10. navajanje zgolj naslova leksikona brez naslovov (in avtorjev) gesel, iz katerih smo črpali, ne zadošča

3. ŽANRI[uredi]

Strokovna objava - tista, ki ne dosega kriterijev znanstvenega (slovarji, bibliografije, učbeniki...)

Izvirni znanstveni članek - Prva objava rezultatov v znanstveni reviji.

PRIMER: Strokovna revija na literarnem področju je Otrok in knjiga, znanstvena pa Primerjalna književnost.

3.1. ŠOLSKO PISANJE[uredi]

Žanri: referat, esej, diplomska naloga.

3.2. POPRAVLJANJE[uredi]

Strokovni pisci popravljajo predvsem že obstoječa besedila. Gre za lektroriranje in korigiranje.

Moje mnenje je, da bi morala biti strokovna, sploh pa znanstvena besedila vsa korigirana in lektorirana. tudi slovenisti, bi morali dajati svoja besedila v popravo, kajti svojih napak pogosto ne opazimo. Je pa narobe s strani večine popravljavcev, da radi popravijo več kakor je potrebno.

3.3. Komunikacija v stroki

3.3.1. E-pošta

Kako uporabljati e-pošto:

- V vrstico Za: vpišemo poštni naslov naslovnika

- Kp (CC-carbon copy) je namenjeno tistim, ki so posredno nagovorjeni, gre za pošiljanje v vednost.

- Vrstica Skp: (Bcc: - blind carbon copy) je za enega prejemnika z namenom, da ostali ne vidijo.

- Uporaba vikanja (formalno) ali tikanja (neformalno): Kadar se odločimo za vikanje mu dodajamo priimek in ne imena.

- Naslavljanje: priporoča se čimbolj specifičen naslov, ki služi lažjem iskanju.

- Datoteke: naslovljene, popravljavec pa mora v njih zapisati svoji inicialki.

3.3.2. Socialna omrežja

3.3.2.1.Tvit

Kratko sporočilo na socialnem omrežju, ki je namenjeno večinoma zabavi. moje mnenje je, da glede na to, da gre za prostočasno dejavnost jezik ni pomembne, oz. si ga avtor lahko izbere sam. Smešno mi je, ko se sklicujejo na nepismenost predvsem politikov in jih skušajo očrniti na podlagi Tvita - saj gre za neformalno sporočanje, v katerem avtor jezik normira sam.

3.3.2.2. Drugo

Linkeldn - objava razpisov za akademske službe in projekte.

Facebook, Netlog, Ask, Instagram, Snapchat, pa so namenjeni izključno zabavi. Moje mnenje: tudi na tovrstnih spletiščih se da najti veliko koristnejših informacij, kot je le zabava. Npr. poglejte moj facebook profil (sicer je zaklenjen) na katerem niso objavljena besedila namenjena izključno zabavi.

Primer: 8.novembra. sem objavil spodnjo objavo

Če koga zanima jezikovna situacija v Črni gori je toplo vabljen na predavanja prof. dr. Rajke Glušica iz FF v Nikšiću, MNE. Danes je bilo prvo predavanje, ki se mi je zdelo odlično. Vzel sem ga kot priložnost, da se med drugim zavem kakšno srečo imamo Slovenci, ki imamo poenoten jezik. V MNE imajo 7 varijant jezika itd.

torek, 8. 11. 2016, ob 11.20, predavalnica 5: Jezička situacija u Crnoj Gori

sreda, 9. 11. 2016, ob 9.00, predavalnica 5: Restandardizacija crnogorskog jezika

ob 10.30, predavalnica 5: Jezik i nacionalizam (na primjeru crnogorskog jezika)

četrtek, 10. 11. 2016, ob 13.00, predavalnica 116: Identitet jezika i jezički identitet.

3.4. LITERARNA KRITIKA[uredi]

Lastnosti iz Nove pisarije:

  1. Inštitucijo kritike poznajo samo demokratični sistemi.
  2. Kritik je dolžan upoštevati beročo publiko, ne pa zgolj ekspertna stališča, zato je njegovo pisanje na presečišču publicistike in znanosti.
  3. Kritika je vedno subjektivna, objektivnih vrednostnih kriterijev ni.
  4. Reklamno pisanje enega avtorja o knjigi drugega avtorja ne spada med resne kritike.
  5. Prepoznavna lastnost kritike je polemičnost.
  6. Na kritična stališča vpliva čas, zato niso trajno veljavna.
  7. Kritika naj bo jasna, prepričljiva in poučna.
  8. Kritika naj tudi zabava.
  9. Kritika ne vpliva veliko na branje knjig, bralce le ozavešča.
  10. Kritik si neredko nakoplje nad glavo sovraštvo avtorja in njegovih prijateljev.

Razlika med literarno in strokovno kritiko:

  • Predmet literarne kritike je literarno delo (pesniška zbirka, roman) in ima status publicističnega besedila. Najdemo jih v ustreznih rubrikah dnevnega tiska in v literarnih in kulturnih revijah.
  • Strokovna kritika ovrednoti strokovno ali znanstveno delo (literarnozgodovinska monografija, nova številka znanstvene revije) in ima status strokovnih besedil, kadar so ustrezno obsežne in poglobjene pa spadajo celo v kategorijo znanstvenih besedil.

3.5. ENCIKLOPEDIČNI ČLANEK[uredi]

Najbolj pomembna značilnost: objektivnost in jedrnatost.

3.5.1. Biografski članek

Literarnovedna gesla so tudi podatki o življenju literarnikov.

3.5.2. Članek o knjigi

Največkrat popišemo najprej tiste knjige, katerih avtorji so poznani, članke o knjigah pa najdemo na Wikipediji.

3.6. UČBENIK[uredi]

Specifike učbeniškega pisanja so:

  1. dialoškost, ki se kaže v poglavjih Vaje ali Naloge, v formatu delovnega zvezka oz. prostoru za bralčevo interaktivnost, z vprašanji in nagovornimi *formami
  2. povzemanje in ponavljanje (poglavja Pomni, Povzetek, uvodno ponavljanje in utrjevanje predhodne snovi)
  3. poenostavljanje, oblikovanje kratkih in zapomnljivih definicij in naštevalnih nizov
  4. privlačna tipografija: barve, okvirčki, ozadja, ilustracije
  5. skupinsko avtorstvo z urednikom na čelu
  6. povezovanje učbenikov v serije

3.7. STROKOVNI BLOG[uredi]

Izraz za spletni dnevnik, ki pokriva določeno področje in ima določeno temo.

3.8. SPLETNI FORUM[uredi]

POMEMBNO: Spletni forum Humanist je zgled za SlovLit.

4. SLOG[uredi]

4.1.SESTAVNI DELI[uredi]

To so: naslov, izvleček, ključne besede, povezave, kazalo, telo besedila, uvod, teorija/metoda, gradivo, analiza, sklep, literatura, priloge.

IMRAD=introduction methods results and discussion oz. IMRIS=uvod metoderezultati in sklep.

Ob avtorjevem imenu je zapisana še institucija, v kateri deluje, njegov poštni naslov in občasno njegova univerzalna številka raziskovalca (ORCID) ali osebna spletna stran. Ti podatki bralcu vlivajo zaupanje v avtorja. Če pa je nekdo v sporu z institucijo oz. želi pokazati, da je to delo opravil izven delovnega časa, se zraven zapiše samo kraj bivanja.

4.1.1.Naslov

  1. izraža temo natančno in jedrnato; priporočena dolžina je največ deset besed s terminološko težo
  2. je pravopisno brezhiben
  3. ne vsebuje krajšav
  4. ni v obliki stavka ali vprašanja
  5. stvarni naslov ima prednost pred metaforičnim ali citatnim
  6. ne vsebuje narekovajev za zaznamovanje posebnega pomena
  7. ni zapisan z velikimi tiskanimi črkami
  8. če je potreben podnaslov, naj bo od naslova ločen z dvopičjem in naj se začne z veliko začetnico
  9. podnaslov naj ne ponavlja izrazov iz naslova

4.1.2.Izvleček

Sinopsis ali abstrakt v glavi članka je krajša oblika povzetka, ki v nekaterih revijah sklepa objavo. Ob njem bralec ugotovi, ali bo šel brati naprej ali ne. sestavljen iz: predmeta raziskave, metod, rezultatov, sklepa. dolg je deset vrstic, oz 100-150 znakov. Nima odstavkov, sklicev ali opomb.

4.1.3.Ključne besede

Označujejo ožja predmetna področja, s katerimi se članek ukvarja.

4.1.4.Kazalo vsebine

Povezave so ključni element, ki ločuje besedilo na papirju od tistega na zaslonu (oz. tekst od hiperteksta). Nadomeščajo imenska in stvarna kazala v tiskanih knjigah, znajdejo se tudi v seznamu literature. V formatu html so povezave podčrtane besede modre barve. Ko nanje kliknemo se spremenijo v vijolično barvo. Na wikijih pa so nekatere povezave rdeče, kar pomeni, da gesla tam še ni. Povezave vnašamo v besedilo v različnih formatih različno.

4.2.NAPAKE[uredi]

  1. gostobesednost (dolgoveznost, epskost, ponavljanje, tavtološko izražanje)
  2. nerazumljivost (zapletenost, enigmatičnost sporočila)
  3. pomanjkanje konteksta
  4. slogovni manierizem (uporaba arhaizmov, literarno markiranje sloga, duhovičenje, demonstracija »dobrega sloga«)
  5. slogovna puščobnost
  6. pristranskost (pretirano poudarjanje svojega stališča, odvisnost od jezika obravnavanega literata, ideologizacija sporočila)
  7. nasilna terminologizacija ali pa terminološka ignoranca
  8. skrivanje za znanstveni plural, zadrege s spolom
  9. mentalno brambovstvo ali mentalna servilnost

4.2.1.Gostobesednost

Načeloma gostobesednost ni odveč razen takrat ko moramo biti zelo jedrnati (sinopsisi). V strokovnih besedilih, ki bodo predstavljena (ustni nastop) je gostobesednost dobrodošla.

Besede, ki se jih izogibajmo:

  1. tudi, še, pa, lahko, svoj, prim., takratni, prav tako, poleg tega, potem, nato
  2. izpostaviti, poudariti, naglasiti
  3. predvsem, večinoma, v glavnem, največkrat, običajno, praviloma, načeloma
  4. prav gotovo, nedvomno, zagotovo, brez vsakega dvoma, seveda, pravzaprav, za ta del
  5. nedoločne količine: razmeroma, relativno, dokaj, precej, malo, bolj ali manj, povsem, približno, okrog, okoli
  6. določen, specifičen, posamezen, sam, razni, različni

    4.2.2.Nerazumljivost

    Simplifikacija (šala) - treba je povedati preprosto in razumljivo. Nekateri strokovnjaki pa radi stvari poved na zelo zapleten način in tako izkazujejo svoje mesto v družbi, zdi se jim zadovoljivo, da jih razumejo samo ''izbranci''.

    4.2.3.Pomanjkanje konteksta

    Hlednik: ,,Odsvetujem nereflektirano in nekomentirano rabo vrednostnih izrazov celó, kar, samó, ki izražajo piščevo presenečenje nad dejstvi, ki v eno ali drugo smer odstopajo od njegovih pričakovanj in so znak njegovega vrednotenja stvari. V izjavah kot Kar v polovici primerov ali Samo v polovici primerov je varneje začetni izraz vrednotenja izpustiti v korist nevtralne informacije V polovici primerov, da bralca ne izzovemo k asociaciji na šaljivo razlago razlike med pesimistom in optimistom: za prvega je do polovice natočeni kozarec napol prazen, za drugega pa napol poln.''

    4.2.4.Manierizem

    Naj bo besedilo sklenjeno in čim manj členjeno: Stavki naj se vežejo drug na drugega. Izogibajmo se nepotrebnim oznakam.

    4.2.5.Slogovna ubornost

    Hladnik: ,,Moteče so ponavljajoče se strukture tipa Iz grafikona lahko razberemo, da, Iz pregleda vidimo, da, Iz analize se da sklepati, da. Mirno jih izpustimo, ne da bi izgubili kaj informacije, saj je iz konteksta jasno, da so grafikoni, preglednice, opisi izhodišče za nadaljnje trditve.''

    4.2.6.Pristranskost

    v naši Ljubi knjigi, pa predragi profesor navaja, da kljub temu, da je pisanje priložnost za uveljavljenje osebnega interesa mora biti pisano z neko objektivno distanco.

    4.2.7.Terminologizacija

    Imena in termini lahko pomenijo veliko stvari (Eco poimenoval svoje pesmi Rože, pa čeprav so se pesmi po vsebini razlikovale od rož), absolutno nisko pravilni ali napačni, pač pa manj ali bolj ustrezni. Nesmiselno je, če terminologizacijo uporabljajo u šolskih učbenikih (definicija vremena, namesto preproste pojasnitve kaj je vreme).

    4.2.8.Spol in število

    Včasih je bil moški spol nezaznamovan in je pomenil oba spola, danes še veno pomeni, vendar je po mnenju feministk, treba uporabljati tudi žensko obliko (smo spoznali/spoznale, da...) takšno pisanje je zelo neekonomično. Odločiti se je treba tudi v kateri osebi bomo pisali, ni dobro, da jih mešamo.

    4.2.9.Mentalno brambovstvo in servilnost

    Hladnik: ,,Gre za vprašanja, iz katerih virov in literature bomo črpali, po katerih metodoloških vzorcih se bomo ravnali, bomo uporabljali domačo terminologijo ali raje prevzeto, bomo pri citirani knjigi zapisali kraj izdaje Wien ali Dunaj.''

4.3.GOVORNA PREZENTACIJA[uredi]

Strokovne informacije so večinoma prezentirane v strokovnih časopisih, redkeje na radiu ali televiziji. Vtem poglavju pa se Hladnik osredotoča na strokovne informacije, ki nimajo vedno statusa objave. Nekateri predavatelji svoja dela pred publiko berejo (odsvetovano). Predavatelji, ki že imajo rutino prepoznamo po tem da so njihove strokovne knjige videti, kot da bi jih sestavljala serija natisnjenih predavanj.

Pri izvedbi govornega nastopa ni najbolj produktivno, če beremo iz strokovnih del, saj nas ovirajo opombe, sklici, ki se (lahko) pojavijo kar na sredini stavka. Govorci so bili in so šolani, kako se držijo, kako pritegnejo pozornost ...

4.3.1.Prosojnice

Prosojnice so predavatelju v pomoč, zato jih mora tudi napisati pregledno in tako da mu pri nastopu pomagajo. Njihov sinonim je PowerPoint (google slides, Prezi). Imajo tudi slabo stran, saj se poslušalci lahko osredotočajo samo na branje alinej in pozabijo zapisovati, kar predavatelj govori.

Hitri prezentaciji rečemo pečakuča.

4.4.VIZUALIZACIJA[uredi]

Strokovne objave vizualiziramo s prosojnicami, ki so ene od alternativnih oblik prezentacije v stroki. Strokovne objave vizualiziramo s prosojnicami, ki so ene od alternativnih oblik prezentacije v stroki. Na njih za lažjo predstavo podamo fotografije, zglede, tabele, grafikone, zemljevide, besedne oblake, pojmovne mreže, miselne vzorce... Skratka gradivo s katerim govorjeno še vizualiziramo in poenostavimo razumevanje govorjenega. Posebej med mlajšimi, ki še nimajo tako veliko izkušenj in si težje predstavljajo so vizualizacije zelo priporočljive. Prav tako med laiki.

5. ISKANJE[uredi]

5.1.UDK[uredi]

Pomeni: univerzalna decimalna klasifikacija, ki spremlja objave, nasprotno od enkratnih številk ISBN, ISSN. UDK poskrbi, da se članki določene stroke znajdejo pod isto številko npr.:

0 Znanost in znanje. Organizacije. Informacije. Dokumentacija. Bibliotekarstvo. Institucije. Publikacije

1 Filozofija. Psihologija

2 Teologija. Verstva

3 Družbene vede. Politika. Ekonomija. Pravo. Izobraževanje

5 Matematika. Naravoslovje

6 Uporabne znanosti. Medicina. Tehnika

7 Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Šport

8 Jezik. Književnost

9 Geografija. Biografija. Zgodovina

5.2.DOI[uredi]

Digitalni identifikator objekta. Z njim označujemo spletne objave, ki omogočajo lažji pristop do znanstvenih podatkov in prispeva k njihovi večji vidnosti.

Hladnik:,,Koda DOI je takele oblike: doi:10.7771/1481-4374.2064. Številka pred poševnico pomeni založnika, številka za poševnico pa je številka publikacije.''

DOI najdemo tudi v Cobissovem zapisu.

5.3.COBISS ID[uredi]

Številka Cobiss nam na slovenskem pomaga pri identifikaciji publikacij.

Hladnik: ,,Vzemimo za primer znanstveno monografijo Vitez, dama in zmaj: Dediščina srednjeveških bojevnikov na Slovenskem, ki ima (COBISS) 264441600. Če v ukazno polje vtipkamo besede iz naslova ali ID=264441600, nam najde samo zapis o celotni monografiji, za zapise vseh 22 razprav v zborniku pa je treba uporabiti ukaz HI=264441600.''

5.4.PODATKI IN PODATKOVNE ZBIRKE[uredi]

5.4.1.Iskanje po dLibu

Kako se lotimo?

  1. kadar je zadetkov preveč, iskanje omejimo z vtipkanjem dodatnih izrazov, za katere vemo, da jih tekst vsebuje, ali pa
  2. postavimo niz besed, za katere vemo, da se nahajajo v besedilu skupaj, med narekovaje
  3. pri neuspešnem poizvedovanju je treba poizkusiti s kakšnim drugačnim nizom, saj strojno branje pri težje berljivih predlogah ni bilo vedno zanesljivo in iskalnik zato niza ne bo našel, tudi če ga tekst vsebuje, npr. kadar je OCR niz veselo interpretiral kot vese10
  4. preštevilne zadetke redčimo z omejevanjem virov v levem stolpcu

5.5.SEZNAMI[uredi]

,,Namesto običajne odstavčne členjenosti uporabimo seznamske alíneje takrat, kadar želimo našteti serijo elementov na čim razločnejši način. Lepi seznami skupaj z napovednim stavkom tvorijo eno samo poved in njegove alineje niso daljše od ene vrstice. Na koncu take alineje sicer lahko napravimo vejico ali, kadar je vrstica sama iz naštevalnih elementov, podpičje, treba pa to ni. Mirno lahko ločilo na koncu alineje umanjka. Daljše alineje imajo že obliko samostojnega stavka in kličejo po veliki začetnici in končnem ločilu, hkrati pa vzbujajo dilemo, ali ne bi bilo morda bolje spremeniti jih v samostojne odstavke.''

,,Na Wikipediji so seznami izhodišče za nadaljnje resno delo: seznam slovenskih pesnikov in pisateljev, mladinskih pisateljev, literarnih zgodovinarjev, literarnih likov, romanov, literarnih poti, literarnih nagrad itd. Gesla razvrščata v sezname tudi Wikipedija in Wikivir sama, kadar jih ustrezno kategoriziramo: delo, označeno npr. s kategorijo kmečka povest, se samodejno znajde na seznamu skupaj z drugimi enako kategoriziranimi teksti.''

6.DIGITALNA HUMANISTIKA[uredi]

6.1.EMPIRIČNE METODE[uredi]

Pod empiričnostjo razumemo

  1. pridobivanje materialnih dokazov (podatkov) z eksperimentiranjem in opazovanjem
  2. merjenje podatkov (preštevanje, kvantifikacija)
  3. preverljivost meritev

    6.1.1.Programi

Poročilo in komentar predavanja s konference Medialnost in literatura[uredi]

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je 24. In 25. novembra 2016 potekala mednarodna konferenca Medialnost in Literatura. Drugi konferenčni dan je imel predavanje imel predavanje Igor Koršič, in sicer Železo in sanje: Medij in umetnost v filmu.

Predavatelj je predavanje začel z mislijo, da etične in estetske sodbe lahko izrekamo le v prvi osebi ednine. Percepcija stika s filmom – film zaznavamo in ne mislimo, oz. ga najprej zaznavamo in šele nato mislimo.

Kaj sploh je film? Gre za neko avdiovizualno pripoved. Nekateri to zavračajo, češ, da gre za esencializem. A o esenci ne moremo govoriti, saj ustvarjalci filma ne poznajo vseh pravil. Odgovora na to vprašanja v bistvu sploh ne poznamo. Film se je šele začel razvijat.

Omenil je dva človeka, ki sta tesno povezana s filmom Berryja Solda in Andreja Basela. Prvi je atomski fizik, ki je postal filmski teoretik, drugi pa je učitelj, ki je postal filmski kritik.

Basel javno pripomore k razvijanju filmske umetnosti, dosledno pozdravlja napredek v filmu in napredek na sploh (za čas začetkov filma je to dokaj revolucionarno, kajti v Sloveniji se je na film gledalo zelo odklonilno). Pozdravlja torej zvok, filter, neo-avandgardizem v filmski umetnosti. Prepoznava nove temelje filmske umetnosti. Ima se za neorealista, po njegovi razlagi je to gibanje za korak naprej.

Glede na filmsko avdiovizualnost je film s strani gledališča in literarne sredine deležen odklonilnosti in zavračanja. Saj naj bi slabo součinkoval s starejšima umetnostima, literaturo in gledališčem. Za tem ''slabim součinkovanjem'' pa je skrita le ena beseda – konkurenca (zelo močna konkurenca).

Basel filmu prisluhne in konfliktnost nadomesti s prepletanjem literature in filma (nadgradnja vpliva dobro). Vsega se loti s predpostavko, da ko gre pri filmu za adaptacijo mora javno pričati o svojem izvoru. Tako torej citirana Shakesparejeva pisana beseda kot filmski vložek (avtentično, objektivno, kronotopsko) vpliva na film o velikem dramatiku. 

Ena začetnih filmskih ustvarjalcev, brata Livier sta izjavila, da film nima komercialne vrednosti in bo služil le v znanstvene namene. A njuna teorija se podre že ko se film prvič pojavi na javnih platnih, kjer doživi sprejem primerljiv s tistim, ki ga je doživljal potujoči cirkus.

Leta 1908 se pojavi gibanje Film dar, ki želi s pomočjo slavnih igralcev predrugačiti film v ''vejo umetnosti'', kar pa predavatelj jemlje kot napačen pristop.

Predavanje mi je bilo zanimivo. Do sedaj se nisem pretirano ukvarjal s tem kaj je dejansko film, če bi ga moral definirati, bi ga definiral kot nekaj kar daje potuho tistim, ki ne marajo brati. Ampak ko pogledam sedaj, ja pri dobrem filmu gre res za umetnost. Ameriške filmske ''katastrofice'' pa so primerne za takrat, ko želimo spočiti možgane.  

Slavistična revija[uredi]

Podnaslov: Časopis za jezikoslovje in literarne vede 

Glavni junak (urednik): Miran Hladnik 

Tehnična urednice: Urška Perenič 

slavistična revije je osrednji slovenski znanstveni časopis za področje jezike in literarne vede

Ob raziskovanju zgodovine revije in njenih urednikov sem opazil kar nekaj imenih znanih mojstrov slovenistične stroke, ki so torej sooblikovali tudi današnjo podobe tega časopisa - Alojzija zupan Sosič, Andreja Žele, Karelj Štrekelj...

Ob listanju slavistične revije je pri mojem prvem srečanju izstopalo spoznanje, da gre za strokovno literaturo, ki zahteva predznanje in pozorno branje. Zato so mi nekateri deli člankov manj razumljivi. Ob naslovu kot je "Ekfraza v poeziji Gregorja Strniše" in podobnih naslovih preko celotne revije sem ugotovil, da je namenjena strokovnjakom, ali pa vsaj dobro podkovanim na tem področju (sebe prištevam sem - nisem več laik). Laikom je verjetno težje ali pa nerazumljiva, sploh pa nezanimiva - saj je pre strokovna in usmerjena. Meni pa je všeč, prebral sem tudi članek Lare Godec Soršek - Glagoli z oslabljenim pomenom. Ko ''bom velik'' upam, da bom tudi jaz kaj objavil vanjo, za zdaj pa jo bom dal za nekaj časa v omaro in počakal, da mi postane še malce razumljivejša.

Moje mnenje o Novi pisariji, Uvodu v študij književnosti in Empiriji v literaturi[uredi]

Ko se nečesa lotim sem vesel, če v zameno nazaj dobim neko povratno informacijo. Glede na to, da se je prof. Hladnik te zadeve kar konkretno lotil, mislim, da je pošteno, da dobi tudi povratno informacijo. Prav tako prof. Pereničeva. In njuna učbenika.

1. O NOVI PISARIJI[uredi]

Nova pisarija je odličen priročnik za vsakogar. Tega nisem napisal zato, ker lahko na podlagi te izjave profitiram, temveč zato, ker smo vsi (vsaj gimnazijci in študentje, ter potem po končani izobrazbi, karkoli pač bomo) avtorji. Vsi nekaj ustvarjamo in nekam objavljamo. Je prijeten priročnik (predvsem zaradi avtorjevega sloga pisanja), ki nas pri našem avtorstvu vodi skozi to nalogo, pokaže nam možnosti in odpira določena področja, k katerim sicer podzavestno strmimo, a ne vemo kje se informacije nahajajo oz. kako bi se nečesa lotili. Delo vsebuje ogromno primerov, ki razbijajo abstraktnost in nas poleg pisanja naučijo tudi uporabe spleta in spletnih virov. Avtor se izogiba enoličnosti in zato navaja različne spektre, kar se mi zdi, da bralca spodbudi k kritičnem razmišljanju. Knjigo priporočam v branje vsakomur, ki se ima namen lotiti spletnega pisanja.

Hvalim in spoštujem Hladnikovo aktivistično in solidarno noto, da je učbenik na spletu in v pisni obliki. Menim, da bi morali biti vsi učbeniki šoloobveznim in šolajočim dostopni brezplačno, kajti žal je že tako, da si jih marsikdo v Sloveniji, če so plačljivi ne more privoščiti. Drugo kar pa spoštujem je pa to, da recenzentu Hladnik ponuja lonček domače marmelade - ta gesta spodbuja solidarnost, prijateljstvo, malenkosti, ki štejejo. In ne denarja.

2. O UVODU V SLOVENSKO KNJIŽEVNOST[uredi]

Predmet se mi je iskreno na začetku zdel neuporaben. Nisem vedel, zakaj bi morali imeti uvod v nekaj s čemer se ukvarjamo praktično od vrtca (npr. Pekarna miš maš). Predstavljal sem si kot nek predmet pri katerem bomo obdelovali temeljna dela slovenske književnosti. Ko sem spoznal, da to ni se mi je zdelo še bolj neuporabno. V smislu čemu moram ''tipkat'' itd. Danes sem predelal vse gradivo. Čaka me samo še zadnje predavanje. Ustvarjeno imam 95% sliko o predmetu. Danes vem, da je bil zelo uporaben. tiste, ki smo brali Novo pisarijo, se udeleževali predavanj (Hladnikovih, simpozij Obdobja itd.) je naučil kako pisati - kako biti avtor. Kje najti gradivo, kako ga iskati in kaj z njim početi. Kako se lotiti raziskovanja in pa uporabljati Wikije - javna spletišča, ki so se mi še pred pol leta zdela uporabna samo, ko je šlo za copy-paste za gimnazijske referate. Danes jih cenim. Cenim vse aktiviste, ki se z njimi ubadajo. Gesla, ki še niso razložena razlagam (tudi tista, ki niso iz moje stroke, a so mi razumljiva). Če zasledim napake jih popravim. Mislim, da je v temu prihodnost in kot bodoči profesor že kar ''posvajam'' Wikiverzo in Wikivir, pa tudi Wikipedijo. slovenisti lahko rečejo le: ,,Hvala Hladnik.'' Tisti, ki pa stika s temi stvarmi nimajo pa: ,,Pridi Hladnik.''.

3. O EMPIRIJI V LITERATURI[uredi]

Ponovno - na začetku leta sem se spraševal ,,Čemu?''. Danes se sprašujem ,,Čemu drugi tega nimajo?''. V osnovni šoli sem se ukvarjal z raziskovanjem na področju kemije in biologije in kot soavtor izdelal raziskovalno nalogo Do kislega zelja po biodinamični metodi. V gimnaziji smo imeli kar nekaj analitičnega dela. Anketiram, sprašujem, opazujem, vrednostim... s čim se torej že celo življenje ukvarjam? Z empirijo. Le, da tega ne vem. Empirija je vsesplošno prisotna. Nenazadnje smo sami empirični.

Predmet je zelo uporaben za naše bodoče poklicno področje. Učbenik odlično in razumljivo poda temelje empirične analize in navaja bralce k sistematičnem preučevanju. Čeprav je poudarek na književnosti, te primora k razmišljanju o empiriji prisotni od medicine, pa do športa. Menim, da mi bo učbenik Empirija v literaturi in pa to, kar smo se naučili v pomoč kot bodočemu profesorji in mentorju mladih raziskovalcev in pa kot mlademu raziskovalcu, ali pa samo raziskovalcu.

Od ur pri profesorici sem odnesel veliko, tista o eye-trackingu je bila celo navdihujoča. Pohvalil bi pa sprotno ponavljanje in pregledovanje domačih nalog, ter širok pogled (ne samo na emprično) na znanost samo in diskotiranje o aktualnih slovenističnih temah.

Pridobljeno iz »https://sl.wikiversity.org/w/index.php?title=Uporabnik:Andraž_Stevanovski&oldid=80194«