Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika/Makrografetika

Na disku iz Fajstosa je vrstica zapisana v spirali, da pokrije vso podlago.

Zaradi osnosti pisave se znamenja pišejo v vrstici ali stolpcu, torej vzdolž ene prostorske dimenzije. Podlaga pa je inherentno dvodimenzionalna, zaradi česar se izkaže, da bi bilo pisanje daljših besedil v zgolj eni vrstici nepraktično. Ena možnost bi bila, da bi vrtica zavijala po podlagi in tako pokrila celo, tako je npr. na disku iz Fajstosa. Bolj pogosta možnost pa je, da se vrstico oz. stolpec, ko doseže konec podlage, prekine, in nadaljuje v drugi vrstici/stolpcu, ki je vzporedna prvotni, drugje na podlagi. Vsaka prekinitev se imenuje prelôm osí (prelom vrstice oz. prelom stolpca). Danes se uporablja skoraj izključno ta način.

V logotipu Trap Nation tvorita ⟨p⟩^(?) in ⟨t⟩^(?) eno znamenje.

Segmentni prostori (prostor, ki ga zavzema vsako znamenje) se združujejo v linearni prostor vzdolž osi. Pravokotno na os pa se linearni prostori združujejo v areálni prôstor. Ta vključuje vse osi znotraj odstavka. Kljub temu tako določanje ni povsem brezizjemno. V stiliziranih lastnih imenih se pojavljajo tudi težji primeri, ker se znamenja lahko stikajo med osmi, npr. v logutipu Trap Nationa ali AronChupe. Potemtakem bi se to združeno znamenje moralo obravnavati kot eno, ki prekriva dve osi hkrati in njegov segmentni prostor ne spada le v en linearni prostor.

Smer nizanja osi

Osi se nizajo pravokotno na os, kar pomeni, da se v teoriji naslednja vrstica lahko zapiše nad ali pod trenutno vrstico, naslednji stolpec pa levo ali desno od trenutnega. V praksi se v slovenščini in na splošno v latinici novo vrstico vedno napiše pod trenutno vrstico. Vrstica nad to predstavlja del besedila, ki se nadaljuje v del, ki je v tej vrstici in nato v del, ki je pod to vrstico. Vrstic se nikoli ne niza v drugo smer.

Pri pisanju v stolpcih je smer nizanja odvisna od smeri pisanja znotraj vrstice. Ko se z rotacijo znamenj piše od zgoraj navzdol TAKO, je naslednji stolpec levo, če pa se piše od spodaj navzgor TAKO pa je naslednji stolpec desno. Smer nizanja je torej v tisto smer, kot če bi vse vrstice naenkrat obrnili skupaj z znamenji. Kadar znamenja niso obrnjena TAKO, se načeloma ne piše besedila, ki bi presegal en stolpec. To je prikazano v naslednji tabeli:

Primer nizanja osi glede na orientacijo

To je prva vrstica. To je naslednja vrstica.	To je prva vrstica. To je naslednja vrstica.	To je prva vrstica. To je naslednja vrstica.

Druge pisave, ki se pišejo v stolpcih, nizajo vrstice od leve proti desni (mongolska, hanunojska) ali od desne proti levi (kitanski pisavi).

Mehki prelom

Prelom osi, ki hkrati ne napravlja novega odstavka in tako loči dva arealna prostora, se imenuje méhki prelôm. Preloma se ne more narediti kjer koli, ampak obstajajo določene omejitve. Prelom na elektronskih napravah avtomatsko že vstavlja program, v ostalih primerih pa mora uporabnik sam na pravem mestu prelomiti os. Znamenje, za katerim se dovoljuje prelom, se imenuje deljívo známenje, tako, ki ne, pa se imenuje nedeljívo známenje. Ista osnovna oblika ali grafem so lahko v nekaterih okoliščinah deljivi, v drugih pa ne. Dejanje, ko se znotaj nekega niza znamenj (tudi če so vmes presledki) prelomi vrstico, se imenuje deljênje tega niza. Prelom se realizira na zadnjem možnem mestu v vrstici oz. stolpcu.

Obstajata dve stopnji deljenja. Lahko se deli le na mestih, kjer ni potrebno posebej označevati, ko se napravi prelom. Tak prelom se napravi predvsem za presledki in ob nekaterih ločilih. Kadar so zaželena pogostejša mesta za prelome, npr. če so vrstice zelo kratke kot v stolpcih v časopisu ali če je natisnjeno delo zelo dolgo in bi se tako lahko prihranilo na papirju, se lahko deli tudi znotraj besed in ob nekaterih ločilih, kjer se drugače po prvem načinu ne bi delilo. V takem slednjem primeru se mora prelom označiti z deljajem, ločilom, ki označuje povezanost zadnjega dela prve vrstice in prvega dela naslednje. Načeloma se deli le na mestih brez deljaja ali pa se konsistentno deli tudi na mestih z deljajem, če se tako lahko bolje zapolni vrstico. Deljenje z deljajem zgolj nekajkrat v dokumentu se načeloma ne pojavlja, le pri pisanju na roko se lahko to zgodi, če pisec ugotovi, da delno zapisane besede ne bo uspel napisati v celoti na vrstico.

Primer vdove v tem pomenu je na sliki označena z modro barvo.

Natančnejša pravila so predstavljena v nadaljevanju, obstaja pa tudi nekaj splošnih pravil, ki veljajo v vseh primerih. Po SP 2001 se le strnjena citatna besedila tujih jezikov delijo po pravilih za deljenje ustreznih jezikov, načeloma že če je celoten odstavek napisan v tujem jeziku. Prelomi na mestih, ko se vstavi deljaj, niso sprejemljivi, če so eno znamenje za ali pred mestom, kjer se lahko deli brez deljaja, npr. v primeru |po eno stvar|^(?) se nikoli ne deli besede |eno|^(?), čeprav se po spodnjih pravilih lahko deli na dveh mestih; deljenje med |e|^(?) in |n|^(?) ni sprejemljivo, ker je eno znamenje za, med |n|^(?) in |o|^(?) pa eno znamenje pred deljivim presledkom, kjer se lahko deli brez deljaja. Načeloma se tudi ne deli tako, da je zadnja vrstica odstavka zelo kratka, še posebej, če se pri deljenju vstavi vezaj in je deljeni del nato edini del zadnje vrstice odstavka. Taka vrstica se imenuje vdôva in ni zaželena, ker zelo poveča velikost belega prostora med odstavkoma.

Znotraj emotikonov tipa |:)|^(?) se ne deli, med emojiji se lahko brez deljaja. Deljenje v brajici sledi enakim pravilom kot latinica.

Prelom na elektronskih napravah

Za mehki prelom so omejitve precej univerzalne med jeziki in večina jih je tudi grafetično predvidljivih, kar omogoča strojno prelamljanje vrstic. Algoritem, ki določa, kje je dovoljen prelom in kje ne, je opisan v UAX #14: Unicode Line Breaking Algorithm; za natančnejše informacije gl. vir. Nekateri prelomi (še posebej znotraj besed) so odvisni od jezika, zato jih algoritem ne obravnava kot možna mesta za prelom, nekateri urejevalniki besedila pa imajo tudi možnost avtomatskega prelamljanja znotraj besed ob izbiri pravega jezika.

V vsakdanjem pisanju načeloma ni potrebno spreminjati zakonitosti prelamljanja, saj načeloma avtomatski prelomi ne povzročajo večjih težav pri branju, tudi če niso na pravem mestu. Problematična je predvsem raba znakov iz območja za osebno rabo, saj prelomi zanje niso določeni, ker so odvisni od uporabe. Na algoritem se lahko tudi vpliva z izbiro znaka. Določeni znaki izgledajo enako in se razlikujejo le v tem, ali algoritem dopušča prelom za njim ali ne:

• navadni presledek: U+0020^(?) space (deljiv) oz. U+00A0^(?) no-break space (nedeljiv),
• polovični (tanki) presledek: U+2009^(?) thin space (deljiv) oz. U+002F^(?) narow no-break space (nedeljiv),
• vezaj: U+002D^(?) - hyphen-minus ali U+2010^(?) ‐ hyphen (deljiv) oz. U+2011^(?) ‑ non-breaking hyphen (nedeljiv).

V ostalih primerih se to lahko stori z vstavljanjem znakov brez videza, ki vplivajo na algoritem. S tem se lahko ali dovoli prelom na mestu, kjer drugače ni bil predviden, ali prepreči prelom na mestu, kjer je bil predviden. Dodatna mesta se lahko doseže z uporabo U+200B^(?) zero width space (ZWSP), ki vedno omogoči prelom za sabo, razen pri nizu U+0020^(?) space, pri čemer vedno omogoči prelom za nizom. Če se želi omogočiti prelom pred navadnim presledkom, se to stori kot U+200B^(?) zero width space + U+00A0^(?) no-break space (+ U+200B^(?) zero width space). Če je ob prelomu potrebna tudi uporaba deljaja, se lahko uporabi U+00AD^(?) soft hyphen (SH), ki pa ga Microsoft Word ne podpira pravilno. Če je podprt, nima izgleda v primeru, da se ne realizira prelom. Če se prelom realizira, pa izgleda kot deljaj.

Možnost preloma se lahko onemogoči z uporabo več znakov:

• Unicode priporoča rabo U+2060^(?) word joiner (WJ), vendar pogosto (vključno z Microsoft Wordom) ni podprt,
• U+FFEF^(?) zero width no-break space (ZWNBSP) je dobro podprt, ampak za to rabo po Unicodu depreciran; po algoritmu dovoljuje prelom pred seboj za deljivimi presledki, vezaji, kratkim pomišljajem, ter znaki za označevanje delitev (piko U+2027^(?) ‧ in rezajem U+007C^(?) |), Microsoft Word pa tudi v teh primerih ne omogoča preloma,
• U+200D^(?) zero width joiner (ZWJ) preprečuje prelom pred in za sabo, drugače pa se obnaša kot zadnji znak pred njim, ki ni U+200D^(?) ali združljivi znak; če mu sledi združljivi znak, lahko tako še vedno pride do preloma za nizom združljivih znakov,
• U+034F^(?) combining grapheme joiner (CGJ) se obnaša kot U+FEFF^(?), vendar ga Microsoft Word ne podpira in lahko vpliva na razporeditev združljivih znakov.

Medtem ko U+200B^(?) zero width space omogoča algoritmu, da tam napravi prelom, ni nujno, da je tam realiziran, če je še dovolj prostora v vrstici do naslednjega mesta, kjer se lahko napravi prelom. Če se želi, da se mehki prelom eksplicitno realizira na nekem mestu, se to lahko stori v nekaterih programih (tudi v Microsoft Wordu) z navpičnim tabulatorjem U+000B^(?) (VT), ki se ga načeloma na tipkovnici zapiše s ⇧ Shift + ↵ Return ali ⇧ Shift + ⌅ Enter, na Windowsu tudi kot Alt + 0011. Unicode sicer priporoča rabo U+2028^(?) line separator (LS), ki pa je redko podprt. To je drugače od trdega preloma, saj se ne napravi nov odstavek, razmik je enak kot med vrsticama in ne kot med odstavkoma in pri obojestranski poravnavi se vrstica poravna na obe strani, pri čemer pogosto nastanejo luže.

Kadar je potrebno navpični tabulator označiti z vidnim znakom, se običajno uporabi U+2B7F^(?) ⭿ vertical tab key ali po ISO/IEC 646 U+240B^(?) ␋ symbol for vertical tabulation, po ECMA-17 oz. ISO 2047 U+2A5B^(?) ⩛ logical or with middle stem je redek. Po strešični notaciji se označi kot ^K, ubežno zaporedje pa je \v. Ob vklopu oznak oblikovanja v Microsoft Officeu se za prikaz navpičnega tabulatorja uporabi puščico navzdol z zavojem v levo |↵|^(?), za prikaz U+200B^(?) zero width space se uporabi nezapolnjen pravokotnik, znotraj katerega je nezapolnjen pravokotnik, za prikaz U+FFEF^(?) zero width no-break space pa se uporabi nezapolnjen pravokotnik, znotraj katerega je zapolnjen pravokotnik. Ostali tu omenjeni znaki niso posebej prikazani.

Znaka U+0082^(?) break permitted here in U+0083^(?) no break here po Unicodu ne vplivata na prelome.

Ob presledkih

Presledki so večinoma deljivi. Ob presledku se prelom pojavlja le desno od njega, levo le v primeru zapisa združljivega znaka na nedeljivem presledku tipa | ̣|^(?) ali | ̌|^(?), drugače nikoli. Niz presledkov pred prelomom nima širine in se pri obojestranski poravnavi poravna na zadnje znamenje, ki ni presledek. Med nizom praznih znakov (za napravljanje večjih presledkov) se ne deli. Načeloma se tudi ne deli za vodoravnim tabulatorjem, razen če se razteza do konca vrstice in se ne more napisati niti enega znamenja.

Ob nerekodabilnih znamenjih se ne deli, če se pojavlja med klitičnim znamenjem in besedo, na katero se pripenja (gl. tanki presledek), npr. |tako ,|^(?). To velja tudi za primere proklitičnega in enklitičnega znamenja, ločenega s presledkom tipa |( )|^(?). Presledek je nedeljiv tudi med znamenjem za člen oz. paragraf |§|^(?) in številom, npr. |§ 6|^(?), kot tudi med številčenjem odstavka/vrstice/člena in odstavkom/vrstico členom, tudi pri naštevanju, npr. |1. Odstavek/vrstica/člen|^(?). Pred številko opombe tipa |v opombi (5)|^(?) se tudi ne vstavlja preloma, tako tudi po Medinstitucionalnem slogovnem priročniku Evropske unije. Če se zapisano ponovi še s simbolom ali nerekodabilnim znamenjem tipa |pomišljaj (–)|^(?) ali |pet (5)|^(?), se tudi načeloma ne deli.

Med simboli se presledek pogosto ne deli. Med matematične izjave, kemijske reakcije in ostale stvari običajno pisane v znanstveni notaciji se nikjer ne vstavlja preloma. SP 8.0 sicer eksplicitno omenja rabo nedeljivega presledka le ob uporabi za ločevanje po tri mesta v številu in pri zapisovanju nestične zveze številk in črk (npr. 35 m), po SP 2001 pa se ne piše v novo vrstico posameznih simbolov za mere, uteži ipd. za številkami: 5 m, 10 kg. Po Medinstitucionalnem slogovnem priročniku Evropske unije se prav tako ne deli presledkov znotraj števila, med |+|^(?), |−|^(?), ko ne pomenita seštevanja/odštevanja, ali |±|^(?) in številom (npr. |± 5 %|^(?)) ter med številom in znamenjem za odstotke |%|^(?), stopinje Celzija |°C|^(?) oz. Fahrenheita |°F|^(?). Nomotehnične smernice deljivosti ne specificirajo.

Načeloma se torej ne deli znotraj števila in med številom in enoto oz. delom celote, ne glede na to, ali je simbol črkovni (npr. |5 m|^(?), |5 A|^(?), |5 Ω|^(?)) ali ne (|5 %|^(?), |‰|^(?)) in ali je eno znamenje ali več (|5 g|^(?) in |15 kg|^(?)). Ob presledkih ob matematičnih simbolih se tudi izven znanstvene notacije načeloma ne deli, npr. |5 ± 0,6|^(?) ali |3 + 5 = 8|^(?). Izjema temu so pogosto primeri, ko so ob znamenjih izpisane besede, npr. |zmanjševanec − odštevanec = razlika|^(?) ali |Tilen + Lea|^(?), še posebej ob dolgih besedah. Pristop do pisanja niza simbolov, ki imajo skupno denotacijo (predstavljajo eno stvar), brez deljenja se kdaj, ko se ne deli besed in je vrstica precej dolga, razširi tudi na ostale take primere, npr. |iOS 26|^(?), |ISO 9995|^(?) ali |SP 2001|^(?). Kdaj se tudi ne deli med jedrom in desnim prilastkom, če je prilastek nečrkovni simbol ali simbolno rabljeno nerekodabilno znamenje, npr. v |znamenje ‱ se redko uporablja|^(?) se včasih ne deli med |znamenje|^(?) in |‱|^(?), kot tudi ne v |znamenje –|^(?) ali |znamenje »‱«|^(?). Pogosta izjema so števila, saj tudi v primeru |Število 1.000.003 je praštevilo.|^(?) se lahko vstavlja prelom med |Število|^(?) in |1.000.003|^(?). Pred črkovnimi simboli, npr. |Nova TV|^(?), ali med jedrom in levim prilastkom, npr. |5. poskus|^(?), se načeloma deli. Kdaj se tudi ne deli med predlogom in jedrom predložne zveze, če je jedro nečrkovni simbol ali simbolno rabljeno nerekodabilno znamenje, npr. v |Odstotke se zapiše z %|^(?) se včasih ne deli med |z|^(?) in |%|^(?). Pisanje brez deljenja jedra in desnega prilastka oz. predloga v teh primerih kot tudi v primerih tipa |ISO 9995|^(?) je veliko redkejša stilistična izbira, ki je niti SP 2001 niti SP 8.0 ne predvidevata.

Presledek med črkama je deljiv, tudi v primerih, ko je v izgovoru beseda klitična ali ne tvori svojega grafematičnega zloga, npr. |v mestu|^(?) ali |k njemu|^(?).

Ob nerekodabilnih znamenjih

Prelom ob nerekodabilnem znamenju, kadar ni tudi ob presledku, se pojavlja le ob polnilih znotraj besede. Med klitičnimi ločili se ne prelamlja vrstice kot tudi ne med klitičnim ločilom in jedrom, katerega klitika je. To velja tudi za primere, kot so |opomba (7)|^(?) ali |–«|^(?). Polnila izven besede so nestična in se tam lahko deli ali pa so stična s klitiko, med katerima se ne deli. Tako tudi po SP 2001, saj se od ločil se poleg proklitičnih lahko vstavi prelom tudi pred pomišljajem |–|^(?), tremi pikami |…|^(?) in vezajem |-|^(?), ki so med drugim tudi polnila izven besede. Edina neobvezna izjema je raba dvopičja |∶|^(?) ob številih, npr. |5 ∶ 3|^(?), ko se ne deli na nobeni strani. Po SP 2001 sta dvopičje in poševnica, ko se rabita kot polnili, tudi izjema, saj se lahko deli le za njima, če tega ne preprečujejo splošna pravila. Po algoritmu se lahko v takih primerih deli pred ali po poševnici in dvopičjem, če se uporabi U+2236^(?) ∶ ratio, če se uporabi U+003A^(?) : colon pa le za njim. V Microsoft Officeu se v obeh primerih ne deli avtomatsko pred dvopičjem. Dvojnih narekovajev (npr. |“|^(?) in |«|^(?)), treh pik |…|^(?), dveh pik |‥|^(?), dveh poševnic |//|^(?) in ponavljaja |-''-|^(?) se ne deli.

Polnila znotraj besed imajo kompleksnejša pravila, tako glede mesta deljenja kot vstavljanja deljaja. Ob poševnici |/|^(?) in navadnem pomišljaju |–|^(?) se deli za njima, deljaja pa se ne piše. Enako velja tudi za podčrtaj |_|^(?), ko se ne rabi namesto presledka, rezaj |||^(?) in piko, ki označuje deljenje |‧|^(?). Vezaj |-|^(?) je veliko bolj problematičen. Po algoritmu in posledično najpogosteje dandanes se deli za vezajem brez vstavljanja deljaja, npr. |rumeno-zelen|^(?) se deli na |rumeno-|^(?) in |zelen|^(?). Po SP 2001 se deli pred vezajev z vstavljanjem deljaja; |rumeno­‑zelen|^(?) se torej deli na |rumeno-|^(?) in |-zelen|^(?). Za razliko od prvega načina ta omogoča razlikovanje med |rumeno-zelen|^(?) in |rumenozelen|^(?) tudi, če se deli ob vezaju in se deli besede. Če se želi slediti SP 2001 in se deli besede, se namesto vezaja - minusa vstavi U+00AD^(?) soft hyphen (deljaj) + U+2011^(?) ‑ non-breaking hyphen (nedeljivi vezaj), če se ne deli besed pa zgolj U+2011^(?) ‑ non-breaking hyphen. Raba U+2010^(?) ‐ hyphen namesto vezaja - minusa zaradi deljenja praktično nikoli ni potrebna, le če se želi deliti, ko mu sledi števka z možnimi vejico |,|^(?), piko |.|^(?), dvopičjem |:|^(?) ali podpičjem |;|^(?) med obema, tipa |-4|^(?), |-,4|^(?), |-.4|^(?) ali |-;4|^(?), pri čemer je namesto štiri katero koli število, pred vezajem in za številom pa kar koli. Taka težava je npr. pri ISBN-jih, vendar zaradi računalniškega okolja še vedno prevladuje raba vezaja - minusa, čeprav je U+2012^(?) ‒ figure dash v takem primeru primernejši kot ostala znaka. Podobno kot s presledkom se tudi ob vezaju ne deli, če je ob nekaterih simbolih. Med številom in enoto oz. delom celote, npr. |55-%|^(?) ali |8-milimetrski|^(?) se ne deli. Po SP 2001 se ob vezaju navadno ne deli nobenih sklopljenk, katerih prvi del je (en) simbol kot npr. v |c‑linija|^(?). Če jih je več, npr. |B₁₂-vitamin|^(?), tega eksplicitno ne prepoveduje, kot tudi ne pri sklanjanju tipa |A-ja|^(?) ali izpeljavi tipa |A-jevski|^(?). Kadar pri ceni vezaj nadomešča ničlo na decimalnem mestu tipa |12,- €|^(?) ali |12,-- €|^(?), se med številom in vezajem ter med vezajema ne deli. Če se pri presledku dodatno omeji deljenje ob simbolih, se tudi omeji deljenje ob poševnici, pomišljaju in vezaju, če se nahajajo med simboloma, npr. v |ISO/IEC 30107-3:2023|^(?). Števila so tudi tu pogosta izjema, v SP 2001 je posebno omenjeno deljenje ob vezaju tudi v številih. Ob piki |.|^(?) ali vejici |,|^(?) znotraj števila se ne deli.

Besede, pisane z opuščajem |’|^(?), SP 2001 ne obravnava posebej. Opuščaj ni omenjen kot eno izmed ločil, pred katerim se deli, tako da se ob opuščaju vedno lahko deli le po njem in z deljajem (ker je ena beseda), npr. |moj’ga|^(?) se lahko deli kot |moj’-|^(?) in |ga|^(?). Pred stičnimi tremi pikami |…|^(?), ki označujejo nedokončanost besede, se ne deli. V večini primerov se tako ali tako pojavljajo na koncu besede, vendar se pred njimi ne deli, tudi če je za njimi niz enklitičnih ločil. Raba opuščaja oz. treh pik namesto znamenj, ki jih nadomeščata, lahko spremeni število grafematičnih zlogov oz. pričakovano izgovorjavo, zato se lahko spremenijo tudi ostala mesta za deljenje besed.

Znamenja, ki se uporabljajo namesto presledka, se delijo tako, kot če bi bila presledek – v večini primerov torej se lahko deli za njimi brez vstavljanja deljaja.

Pri stilizaciji besede z ločili se ločila, ki nadomeščajo vizualno podobno črko tipa |P!NK|^(?) ali |LUCKY K!DDO|^(?), se znamenja obravnava kot črke, ki jih nadomešča, in deli glede na to. V ostalih primerih se deli za njimi, razen če je to vezaj, ki se po SP 2001 deli pred. Enako velja za morebitna tuja ločila, ki se jih v slovenščini običajno ne uporablja. Če so znotraj besede, jim sledi deljaj, ob pomišljajih in drugače pa ne. Pravila glede zlogov in soglasniških sklopov še vedno veljajo za deljenje v besedi (npr. takoj za nizom treh ločil na začetku besede se ne deli). Ime |DaFuq!?Boom!|^(?) se torej lahko med drugim deli na |DaFuq!?-|^(?) in |Boom!|^(?).

Po zgolj eno črko, tudi če predstavlja svoj zlog, in ločilo ali več ločil se ne pušča na koncu vrstice ali prenaša v novo vrstico; |»(eno)«!?|^(?) se tako kot |eno|^(?) ne more deliti.

Med simboloma ter med simbolom in črko

Deljenje med dvema simboloma oz. med simbolom in črko je v praksi zelo redko. Simboli so pogosto nestični poleg morebitnih klitičnih znamenj, kadar niso, pa se tudi ne deli med njimi. Kratice in števila, če nimajo vmes vezajev, se ne delijo. To velja tudi za ulomke in morebitne stično pisane simbole kot npr. |+3″|^(?). Če je število predolgo za eno vrstico je najbolje deliti ob znamenju za ločevanje treh mest oz. kjer bi drugače bilo, brez deljaja.

Kombinacija črke in simbola je zelo redka, prim. |MacOS|^(?) ali |any%|^(?) ’kategorija speedrunninga’. Kombinacija simbola in črke tipa |eDavki|^(?) je tudi redka. Raba afne |@|^(?) in ključnika |#|^(?) izven URI-jev je omejena na prvo mesto v nizu tipa |@Uporabnik1234|^(?) oz. |#poletnivajb|^(?) z morebitnimi proklitičnimi znamenji pred njima, zaradi česar se tudi v teh primerih med simbolom in črko ne deli, niti če jima sledi simbol ali nerekodabilno znamenje. Če že, se lahko deli z deljajem, npr. na |Mac-|^(?) in |OS|^(?), |mBank@Net|^(?) pa ali na |mBank@-|^(?) in |Net|^(?) ali |mBank-|^(?) in |@Net|^(?).

Če se simbol uporablja kot stilizacija namesto vizualno podobne črke kot v |Ke$ha|^(?) ali |Ty Dolla $ign|^(?), se deli enako, kot če bi bil črka.

Med črkama

Deljenje med črkama je vedno z vstavljanjem deljaja in je v SP 2001 določeno po šestih pravilih. Za določanje možnih mest za vnos preloma je potrebno besedo najprej razdeliti na zloge. Prelom se lahko vstavi le tako, da je v obeh delih besede po vsaj en zlog. Besede |hkrati|^(?) se ne more deliti na |hkr-|^(?) in |ati|^(?), saj v prvem delu ni nobenega zloga, lahko pa se jo deli na |hkra-|^(?) in |ti|^(?), saj sedaj je tudi v prvem delu en zlog. Enozložne besede, tudi če so daljše kot npr. |vzdraž’t|^(?) se ne morejo deliti. Tako tudi ne medmetov kot je |pssssst|^(?). Po SP 2001 mora v prvem delu besede biti kakršen koli grafematični ali fonološki zlog, v drugem pa kakršen koli grafematični zlog ali fonološki zlog, v katerem se vsaj ena črka nanaša na jedro zloga. Po tem je potrebno določiti morfemske meje, če se po njej ne deli, pa določiti meje glede na soglasniške sklope, pri katerih je spet potrebno poznati njihovo izgovorjavo.

Določanje zlogov

Vsak del deljenje besede se mora posebej navezovati na vsaj eno jedro fonološkega ali grafematičnega zloga, tj. na govorjeni oz. pisni samoglasnik ali zlogotvorni soglasnik. Jedro grafematičnega zloga v slovenščini predstavlja kateri koli izmed grafemov ⟨a⟩^(?), ⟨e⟩^(?), ⟨o⟩^(?), ⟨i⟩^(?) ali ⟨u⟩^(?) (z morebitnimi razlikovalnimi znamenji) ter ⟨r⟩^(?) (z morebitnimi razlikovalnimi znamenji), kadar ni ob enem izmed ostalih navedenih grafemov, npr. v ⟨prvi⟩^(?). To velja tudi, če je grafem nemi in se ne navezuje na fonološki zlog, npr. |Shakespeare|^(?) se lahko deli kot |Shakespea-|^(?) in |re|^(?). Če se dva izmed ⟨a⟩^(?), ⟨e⟩^(?), ⟨o⟩^(?), ⟨i⟩^(?) ali ⟨u⟩^(?) pojavljata drug za drugim, se med njima lahko deli, če se nanašata na dva različna fonološka zloga. Če se nanašata na jedro enega kot v |Cooper|^(?) ali je vsaj eden nemi grafem kot v |Ajaccianka|^(?), se med njima ne more deliti. Če se nanašata na dvoglasnik (ali večglasnik) z visokim samoglasnikom, se ta v knjižni slovenščini obravnava kot enoglasnik z drsnikom in se zatorej lahko deli med njima, npr. |Pistoia|^(?) se lahko deli kot |Pisto-|^(?) in |ia|^(?) in |Dachaua|^(?) se lahko deli kot |Dacha-|^(?) in |ua|^(?). Grafematični samoglasnik, ki se nanaša na drsnik, ne tvori svojega grafematičnega zloga in se za potrebe deljenja obnaša kot soglasnik.

Če eden izmed delov besede nima svojega grafematičnega zloga, se še vedno lahko deli, če se tisti del deljene besede posebej navezuje na svoje jedro fonološkega zloga. V knjižni slovenščini se fonološki in grafematični zlogi načeloma pokrivajo, ⟨voda⟩^(?) in IPA: [ˈʋɔda], ST: [vôda] imata oba po dva zloga, ki se po preprostih fonografskih razmerjih nanašata drug na drugega. V prevzetih besedah pa se lahko jedro fonološkega zloga zapisuje z drugimi grafemi kot se tipično v slovenščini. Najpogostejši primer je ⟨y⟩^(?), predvsem ko ni ob samoglasniku, kot v |Python|^(?) ali |Hyde|^(?). Ta imata po le en grafematični zlog, vendar se zaradi tega, ker se ⟨y⟩^(?) nanaša na samoglasnik (in drsnik), lahko delita kot |Py-|^(?) in |thon|^(?) oz. |Hy-|^(?) in |de|^(?). Jedro je lahko predstavljeno tudi z zelo neintuitivno črko, npr. |Blaencwm|^(?) (IPA: /ˈblɛjnkum/, ST: /blêjnkum/) ’kraj v ZK’ se lahko deli kot |blaen-|^(?) in |cwm|^(?), saj se ⟨w⟩^(?) nanaša na IPA: /ˈu/, ST: /ú/. Med grafemi, ki se skupaj nanašajo na eno jedro fonološkega zloga, se ne deli, npr. v |Disneyjev|^(?) ni mogoče deliti med |e|^(?) in |y|^(?). Samoglasniška izgovorjava morfofonema ⫽v⫽, tj. kot IPA: /u/, ST: /u/ namesto predlabializacije (npr. v vzvišen) in fonema IPA: /ʋ/, ST: /v/ kot IPA: [ɵ̞], ST: [u̯] za IPA: /ɾ/, ST: /r/ in ne pred samoglasnikom (npr. postrvka ali grln), če to ni reflektirano v (nestandardnem) zapisu z ⟨u⟩^(?) (npr. uzvišen, postruka, grun), ne obravnava kot svoj zlog.

V delu besede na koncu vrstice po SP 2001 jedro fonološkega zloga niti ni nujno predstavljeno z nobeno črko. Načeloma je to takrat, ko je jedro IPA: /ə/, ST: /ə/ pred zvočnikom, predvsem v nestandarnem zapisu in medmetih pa tudi drugje. V SP 2001 je to ponazorjeno, da se |hmkniti|^(?) lahko deli kot |hm-|^(?) in |kniti|^(?) in da se |Vltava|^(?) lahko deli kot |Vl-|^(?) in |tava|^(?). Ne more se pa deliti tako, da bi na začetku vrstice bil samo del besede z nezapisanim jedrom fonološkega zloga. Čeprav se |filmski|^(?) lahko deli kot |fi-|^(?) in |lmski|^(?) (ker ima drugi del ⟨i⟩^(?)), se |film|^(?) ne more deliti na |fi-|^(?) in |lm|^(?). Med zadnjim grafemom, ki se navezuje na onset zloga in prvim grafemom, ki se navezuje na kodo zloga, tj. med črkama, kjer bi se pričakovalo črko za zapis samoglasnika, se ne more deliti, npr. |filmski|^(?) se ne more deliti kot |fil-|^(?) in |mski|^(?). Če se torej pojavljata dva taka fonološka zloga, med katerima je v zapisu le ena črka, se med njima ne more deliti, npr. nestandardarni zapis |tknla|^(?) za IPA: /ˈtəkənla/, ST: /tə̀kənla/ ’taknila’, se ne more deliti kot |tk-|^(?) in |nla|^(?).

Posebnost je ⟨r⟩^(?), kadar se navezuje na sklop IPA: /əɾ/, ST: /ər/, saj predstavlja svoj grafematični zlog in zato lahko omogoča deljenje |vetrc|^(?) kot |ve-|^(?) in |trc|^(?), še vedno pa ne omogoča deljenja ob zlogu z nezapisanim jedrom, npr. |črnkast|^(?) se ne more deliti kot |čr-|^(?) in |nkast|^(?) in nestandardni zapis |stbrna|^(?) ’stebrna’ se ne more deliti kot |stb-|^(?) in |-rna|^(?). Po SP 2001 sicer kateri koli ⟨r⟩^(?), ki se navezuje na sklop IPA: /əɾ/, ST: /ər/ omogoča deljenje, če se pojavlja v drugem delu besede; tudi hipotetična zloženka |mnogort|^(?) ’tak, ki ima mnogo rtov’ se lahko deli kot |mnogo-|^(?) in |rt|^(?), čeprav v tem kontekstu ⟨r⟩^(?), ker je poleg samoglasnika, ne predstavlja svojega grafematičnega zloga.

Vsa pravila in primeri so pregledno prikazani v naslednji tabeli:

Primeri deljenja glede na zloge z razlago

Primer	Izgovorjava	Predlog deljenja	Dovoljeno deljenje	Razlaga
mraz	IPA: /ˈmɾas/, ST: /mrás/	kakor koli	NE	Beseda ima samo en fonološki zlog in en grafematični zlog, ki se nanj nanaša.
skril’	IPA: /ˈskɾil/, ST: /skríl/
prst	IPA: /ˈpəɾst/, ST: /pŕst/
Lyft	IPA: /ˈlift/, ST: /líft/			Beseda ima samo en fonološki zlog.
sova	IPA: /ˈsɔʋa/, ST: /sôva/	so- va	DA	Besedo se lahko deli med grafematičnima zlogoma, tj. med ⟨o⟩(?) in ⟨a⟩(?), ⟨i⟩(?) in ⟨a⟩(?) oz. ⟨o⟩(?) in ⟨i⟩(?).
pianino	IPA: /pijaˈninɔ/, ST: /pijaníno/	pi- anino
poskril’	IPA: /pɔˈskɾil/, ST: /poskríl/	po- skril’
		poskri- l’	NE	Beseda mora v obeh delih imeti ali grafematični ali fonološki zlog. Če je ta izpuščen in je to označeno z opuščajem ali tremi pikami, se ne šteje.
vzvišen	IPA: /ˈʷzʋiʃɛn/, ST: /u̯zvíšen/	vz- višen
	IPA: /uˈzʋiʃɛn/, ST: /uzvíšen/			Če je samoglasnik v neprevzetem morfemu zapisan z ⟨v⟩(?) ali ⟨l⟩(?), ne more biti edini zlog v delu besede.
grln	IPA: [ˈɡəɾɵ̞n], ST: [gə̀ru̯n]	gr- ln		Samoglasniška izgovorjava IPA: /ʋ/, ST: /v/ za IPA: /ɾ/, ST: /r/ in ne pred samoglasnikom se ne obravnava kot zlog v tem kontekstu.
uzvišen	IPA: /uˈzʋiʃɛn/, ST: /uzvíšen/	uz- višen	DA	Samoglasniška izgovorjava se obravnava kot zlog, če je zapisana z ⟨u⟩(?) in ne z ⟨v⟩(?) ali ⟨l⟩(?).
grun	IPA: [ˈɡəɾɵ̞n], ST: [gə̀ru̯n]	gr- un
Bvlgari	IPA: /ˈbulɡaɾi/, ST: /búlgari/	Bvl- gari		Če je samoglasnik v prevzetem morfemu ali zgodnji bohoričici zapisan z ⟨v⟩(?) ali ⟨l⟩(?), je lahko edini zlog v delu besede.
Catechismvs	IPA: /kateˈxizmus/, ST: /katehízmus/	Catechi- smvs
oko	IPA: /ɔˈko/, ST: /okó/	o- ko	NE	Po en grafem na koncu ali začetku vrstice, tudi v primeru stičnih ločil, ne more biti.
		ok- o
(oko)!		(o- ko)!
		(ok- o)!
C-vitamin	IPA: /ˈt͡se ʋitaˈmin/, ST: /cé vitamín/	C- -vitamin
samota	IPA: /saˈmɔta/, ST: /samôta/	sa- mota	DA	Večzložne besede se lahko deli med različnimi zlogi, če sledijo ostalim pravilom.
		samo- ta
Pistoia	IPA: /piˈstoja/, ST: /pistója/	Pisto- ia		Grafematični samoglasnik, ki se nanaša na drsnik, se obravnava kot soglasnik.
Dachaua	IPA: /ˈdaxaʋa/, ST: /dáhava/	Dacha- ua
pssst	IPA: [psːt], ST: [ps̄t]	kakor koli	NE	Beseda nima ne fonološkega ne grafematičnega zloga.
Hyde	IPA: /ˈxajt/, ST: /hájt/	Hy- de	DA	Beseda ima en fonološki zlog in en grafematični zlog, ki se ne nanaša na fonološkega. Med jedrom grafematičnega zloga ⟨e⟩(?) in črko, ki se navezuje na jedro fonološkega zloga ⟨y⟩(?) se lahko deli.
Python	IPA: /ˈpajtɔn/, ST: /pájton/	Py- thon		Beseda ima dva fonološka zloga, eden se navezuje na grafematični zlog ⟨o⟩(?), drugi pa se navezuje na ⟨y⟩(?). Med tema grafema se torej lahko deli.
Cooper	IPA: /ˈkupɛr/, ST: /kúper/	Co- oper	NE	Med znamenji, ki se nanašajo na isto jedro fonološkega zloga, ter med morebitnimi nemimi samoglasniki ob njih se ne deli.
Ajaccianka	IPA: /aˈjat͡ʃanka/, ST: /ajáčanka/	Ajacci- anka
Disneyjev	IPA: /ˈdiznijɛw/, ST: /díznijeu̯/	Disne- yjev
Blaencwm	IPA: /ˈblɛjnkum/, ST: /blêjnkum/	Bla- encwm
		Blaen- cwm	DA	Čeprav neobičajno, se v tem primeru ⟨w⟩(?) nanaša na samoglasnik in se zato lahko tako deli.
hmkniti	IPA: /ˈxəmkniti/, ST: /hə̀mkniti/	hm- kniti		Če poglasnik ni zapisan s svojo črko, se lahko deli, če je to edini zlog v prvem delu besede.
Vltava	IPA: /ˈʋəltaʋa/, ST: /və̀ltava/	Vl- tava
film	IPA: /ˈfiləm/, ST: /fíləm/	Fi- lm	NE	Če poglasnik ni zapisan s svojo črko ali ob ⟨r⟩(?), se ne more deliti, če je to edini zlog v drugem delu besede.
filmski	IPA: /ˈfiləmski/, ST: /fíləmski/	Fi- lmski	DA	Če poglasnik ni zapisan s svojo črko ali ob ⟨r⟩(?), se lahko deli, če je to edini zlog v drugem delu besede.
		Fil- mski	NE	Med črkama, ki se nanašata na fonema ob nezapisanem polglasniku, se ne deli.
tknla	IPA: /ˈtəkənla/, ST: /tə̀kənla/	tk- nla
črnkast	IPA: /ˈt͡ʃəɾənkast/, ST: /čə̀rənkast/	čr- nkast
žanr	IPA: /ˈʒanəɾ/, ST: /žánər/	ža- nr	DA	Grafem ⟨r⟩(?), ki se navezuje na fonem, pred katerim je nezapisani polglasnik, je lahko ne glede na kontekst edini zlog v drugem delu.
mnogort	IPA: /ˈmnoɡɔˈəɾt/, ST: /mnógoə̀rt/	mnogo- rt
MacOS	IPA: /ˈmɛkˈoˈɛs/, ST: /mêkóês/	Mac- OS		Med črko in simbolom se lahko deli.
Bags&More	IPA: /ˈbɛks ɛnt ˈmoɾ/, ST: /bêks ent mór/	Bags&- More
		Bags- &More
K!DDO	IPA: /ˈkidɔ/, ST: /kído/	K!D- DO		Raba drugega znamenja namesto vizualno podobne črke, tu |!|(?) namesto ⟨i⟩(?), ne spremeni pravil deljenja.

Določanje morfemskih mej

Po določitvi zlogov se še vedno mora natančno določiti, med katerima znamenjema se lahko deli, npr. ali se |načet|^(?) deli pred ali za |č|^(?). Če med zlogoma ni soglasnikov ali ta ni zapisan, je odločitev trivialna, npr. |poet|^(?) se deli kot |po-|^(?) in |et|^(?), |pianino|^(?) pa med drugim tudi kot |pi-|^(?) in |anino|^(?). V ostalih primerih se mora vmesna znamenja ali pustiti na koncu vrstice ali prenesti v naslednjo, kar tudi ni vedno mogoče narediti poljubno. V nekaterih primerih se to naredi po morfemski meji, tj. tam, kjer se prepozna, da je konec enega in začetek drugega morfema:

• med dvema predponama, npr. |podizvajalec|^(?) kot |pod-|^(?) in |izvajalec|^(?),
• med predpono in korenom, npr. |razorati|^(?) kot |raz-|^(?) in |orati|^(?),
• med dvema korenoma, npr. |trideset|^(?) kot |tri-|^(?) in |deset|^(?),
• med medpono in korenom, npr. |mirnodušen|^(?) kot |mirno-|^(?) in |dušen|^(?).

Izjema temu je navezna tožilniška oblika zaimkov za 3. os. ed. -enj, ki se vedno deli tako, da ima vsaj eno črko predpone, npr. |podenj|^(?) se deli kot |po-|^(?) in |denj|^(?). Avtomatsko deljenje besed ta pravila načeloma zanemari, saj se lahko pojavljajo povsem enako zapisane dvojnice z različnimi mejami, npr. pod|rezati in po|drezati in je težko zagotoviti, da program pravilno loči med njimi. Če je bolje deliti besedo med drugima zlogoma, kot se nahaja morfemska meja, se deli tam.

Določanje mej med soglasniški sklopi

Če med zlogoma ni (prepoznane) morfemske meje, po kateri bi se delilo, se deli glede na to, kakšen soglasniški slop je med zlogoma. Če je med njima kakšna črka podvojena ena za drugo, se vedno deli med njima, npr. |Robbov|^(?) se deli kot |Rob-|^(?) in |bov|^(?). Izjema je, če se eden nanaša na fonološki samoglasnik, drugi pa na fonološki soglasnik, npr. |Dachauu|^(?) se lahko deli kot |Dacha-|^(?) in |uu|^(?).

Enako kot med podvojenima črkama tudi med grafemi, ki se nanašajo na zvenečnostne pare, ne glede na to, kateri je prvi:

• ⟨p⟩^(?) in ⟨b⟩^(?),
• ⟨t⟩^(?) in ⟨d⟩^(?),
• ⟨k⟩^(?) in ⟨ɡ⟩^(?),
• ⟨s⟩^(?) in ⟨z⟩^(?),
• ⟨š⟩^(?) in ⟨ž⟩^(?),
• ⟨c⟩^(?) in dvočrkjem ⟨dz⟩^(?),
• ⟨č⟩^(?) in dvočrkjem ⟨dž⟩^(?).

Ti pari se tudi načeloma pojavljajo na morfemski meji, kjer bi se že tako delilo, npr. v subpolaren, odtavati, rockglasba in izseliti(ostali pari se ne pojavljajo v besedah v SP 2001). Izven take morfemske meje npr. Schmidtu, Bangkok in milijardti. Enako pravilo velja tudi za veččrkja (skupine dveh ali več črk, ki se nanašajo na en glas), kjer bi se ga lahko razdelilo na dva dela in bi vsak del še vedno imel enako fonografsko relacijo; edini tak primer, ki ga SP 2001 navaja, je ⟨cqu⟩^(?) v besedah, prevzetih iz francoščine, npr. |Hacquet|^(?) se deli kot |Hac-|^(?) in |quet|^(?), saj se tako ⟨c⟩^(?) in ⟨qu⟩^(?) v francoščini načeloma navezujeta na fonem IPA: /k/, ST: /k/.

Ostalih veččrkij, bodisi današnjih slovenskih ⟨lj⟩^(?), ⟨nj⟩^(?), ⟨dz⟩^(?) in ⟨dž⟩^(?), bodisi iz bohoričice ⟨zh⟩^(?), ⟨sh⟩^(?), ⟨ſh⟩^(?), bodisi iz ostalih pisav in prevzetih besed, se ne deli. Iste sklope grafemov, kadar se ne nanašajo na en glas, se lahko deli, npr. |odžagati|^(?) se lahko deli kot |od-|^(?) in |žagati|^(?). Deljenja ⟨lj⟩^(?), ⟨nj⟩^(?), kadar se nanašata na sklop IPA: /lj/, ST: /lj/ oz. IPA: /nj/, ST: /nj/ (pred fonološkim samoglasnikom), SP 2001 dovoljuje, SP 1962 pa ne.

Upoštevajoč pravila glede deljenja veččrkij se med ostalimi soglasniki deli tako, da se del sklopa v drugem delu besede nanaša na sklop soglasnikov, ki so dovoljeni v onsetu fonološkega zloga, tj. so izgovorljivi na začetku besede. Na primer |ženska|^(?) se lahko deli kot |žen-|^(?) in |ska|^(?) ali kot |žens-|^(?) in |ka|^(?), ne more se pa kot |že-|^(?) in |nska|^(?), saj se sklop ⟨nsk⟩^(?) nanaša na sklop IPA: /nsk/, ST: /nsk/, ki ni eden izmed možnih onsetov (beseda se ne more začeti na te tri soglasnike). Soglasniški sklop se vedno deli tako, da je vsaj en soglasnik iz sklopa v drugem delu besede. Če je torej le en soglasnik med zlogoma, se deli pred njim. Nemih soglasnikov in opuščajev se ne prenaša v naslednjo vrstico, razen če je nemi soglasnik edini soglasnik med zlogoma.

Primeri deljenja glede na soglasniške sklope z razlago

Primer	Izgovorjava	Predlog deljenja	Dovoljeno deljenje	Razlaga
podizvajalec	IPA: /pɔdizʋaˈjalət͡s/, ST: /podizvajáləc/	pod- izvajalec	DA	Med dvema predponama, predpono in korenom, dvema korenoma ali medpono in korenom se deli na morfemski meji, ne glede na ostala pravila.
razorati	IPA: /ɾazoˈɾati/, ST: /razoráti/	raz- orati
petindvajset	IPA: /ˈpetinˈdvajsɛt/, ST: /pétindvájset/	pet- indvajset
mirnodušen	IPA: /ˈmiɾnɔˈduʃən/, ST: /mírnodúšən/	mirno- dušen
poet	IPA: /pɔˈet/, ST: /poét/	po- et		Med dvema zlogoma, med katerima ni soglasnika ali je ta nezapisan, se lahko deli.
pianino	IPA: /pijaˈninɔ/, ST: /pijaníno/	pi- anino
delal	IPA: /ˈdelaw/, ST: /délau̯/	del- al	NE	Soglasniškega sklopa se ne pušča v celoti v prejšnji vrstici.
odeja	IPA: /ɔˈdɛja/, ST: /odêja/	od- eja
mostiček	IPA: /mɔˈstit͡ʃək/, ST: /mostíčək/	most- iček
ženska	IPA: /ˈʒenska/, ST: /žénska/	žens- ka	DA	Soglasniški sklop se deli tako, da je del v novi vrstici izgovorljiv na začetku besede (se nanaša na onset).
		žen- ska
		že- nska	NE
Robbov	IPA: /ˈɾobɔv/, ST: /róbov/	Rob- bov	DA	Soglasniški sklop se deli med enakima črkama, črkama, ki se navezujeta na zvenečnostne pare.
milijardti	IPA: [mil(i)ˈjaɾtːi], ST: [mil(i)járt̄i]	milijard- ti
Hacquet	IPA: /aˈke/, ST: /aké/	Hac- quet		Če je v soglasniškem sklopu veččrkje ⟨cqu⟩(?), se deli med ⟨c⟩(?) in ⟨qu⟩(?).
Pistoii	IPA: /piˈstoji/, ST: /pistóji/	Pisto- ii		Če se ena izmed podvojenih črk nanaša na soglasnik, druga pa na samoglasnik, se ne deli nujno med njima, ampak se ravna po ostalih pravilih.
Dachauu	IPA: /ˈdaxaʋu/, ST: /dáhavu/	Dacha- uu
Madžar	IPA: /maˈd͡ʒaɾ/, ST: /maǯár/	Mad- žar	NE	Med ostalim veččrkji se ne deli.
sanjski	IPA: /sanʲski/, ST: /sanʼski/	san- jski
Auschwitz	IPA: /ˈawʃʋit͡s/, ST: /áu̯švic/	Aus- chwitz
odžagati	IPA: /ɔdˈʒaɡati/, ST: /odžágati/	od- žagati	DA	V takih primerih, ko je vmes morfemska meja, se lahko deli, saj ni veččrkje.
sanje	IPA: /ˈsanjɛ/, ST: /sánje/	san- je		Med sklopoma ⟨lj⟩(?) in ⟨nj⟩(?) se lahko deli, če jima sledi samoglasnik.
Muğla	IPA: /ˈmula/, ST: /múla/	Muğ- la		Nemi soglasnik, v tem primeru |ğ|(?), ostane na koncu vrstice.
moj’ga	IPA: /ˈmɔjɡa/, ST: /môjga/	moj’- ga		Opuščaj |’|(?) ostane na koncu vrstice.
DaFuq!?Boom!	IPA: /daˈfaɡbum/, ST: /dafágbum/	DaFuq!?- Boom!		Klitična ločila znotraj besede ostanejo na koncu vrstice.
Ke$ha	IPA: /ˈkɛʃa/, ST: /kêša/	Ke- $ha		Raba drugega znamenja namesto vizualno podobne črke, tu |$|(?) namesto ⟨s⟩(?), ne spremeni pravil deljenja.
MacOS	IPA: /ˈmɛkˈoˈɛs/, ST: /mêkóês/	Ma- cOS	NE	Ko se deli med zlogom in simbolom, se deli med črko in simbolom.

Viri in literatura

• Aviosto Oy 2022 = Control characters in ASCII and Unicode. Aviosto Oy. Pridobljeno dne 17. 5. 2025.
• ECMA-17 1968 = ECMA-17 Graphic representation of the control characters of the ECMA 7-bit coded character set for information interchange. European Computer Manufacturers Association. 1968. https://ecma-international.org/publications-and-standards/standards/ecma-17/. 
• ISO 2047:1975 = ISO/IEC JTC 1/SC 2 (1975). ISO 2047:1975 Information processing — Graphical representations for the control characters of the 7- bit coded character set. Mednarodna organizacija za standardizacijo. https://www.iso.org/standard/6825.html. 
• ISO/IEC 646:1991 = ISO/IEC JTC 1/SC 2 (1991). ISO/IEC 646:1991(en) Information technology — ISO 7-bit coded character set for information interchange. Mednarodna organizacija za standardizacijo. https://www.iso.org/standard/4777.html. 
• Meletis, Dimitrios (2020). The Nature of Writing : A Theory of Grapholinguistics. Brest: Fluxus Editions. Predloga:Citat/identifikator. Predloga:Citat/identifikator. Predloga:Citat/identifikator. https://www.fluxus-editions.fr/meletis-the-nature-of-writing-2020.pdf. 
• MSP 2025 = Medinstitucionalni slogovni priročnik. Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije. 2025. Predloga:Citat/identifikator. https://style-guide.europa.eu/sl/home. 
• NS 2018 = NOMOTEHNIČNE smernice. - 3., spremenjena in dopolnjena izd.. Ljubljana: Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo. 2018. Predloga:Citat/identifikator. Predloga:Citat/identifikator. https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVZ/f50d0f6d15/Nomotehnicne_smernice-2018.pdf. 
• SP 1962 = Bajec, Anton, ur (1962). Slovenski pravopis. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Predloga:Citat/identifikator. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TGFJXHWI. 
• SP 2001 = Ahlin, Martin; Dular, Janez; Gantan, Kajetan; Jakopin, Franc; Menart, Janez; Moder, Janko; Pogorelc, Breda; Suhadolnik, Stane; Toporišič, Jože, ur (2003). "I Pravila". Slovenski pravopis. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC. Predloga:Citat/identifikator. https://fran.si/134/slovenski-pravopis/datoteke/Pravopis_Pravila.pdf. 
• SP 8.0 = Pravopis 8.0: Pravila novega slovenskega pravopisa za javno razpravo.. Pridobljeno dne 18. 1. 2025.
• Sternad Zabukovšek, Simona; Deželak, Zdenko (2023). Kako oblikovati pisno delo? (MS Office Word 2021). https://dogodki.um.si/gradivo/01_Pisna_dela_UM.pdf. 
• Štefan, Matic. Tipografski geslovnik. Pridobljeno dne 23. 1. 2025.
• UAX #14 2025 = UAX #14: Unicode Line Breaking Algorithm. Unicode. Pridobljeno dne 17. 5. 2025.
• Unicode 2025c = The Unicode® Standard: Version 16.0 – Core Specification. Pridobljeno dne 19. 1. 2025.