Pojdi na vsebino

Seliškarjeva dramatika

Iz Wikiverza

Po prvi svetovni vojni je prišlo do sprememb tudi v mladinski dramatiki. Vpliv zunanjih dogodkov v narodnem in družbenem življenju je bil razumljiv in nujen, saj se mladinska književnost opira na dojemljivo mladinsko domišljijo in ima vzgojne namene. Dogodek, ki je zaznamoval ta čas, je bila ustanovitev samostojne narodne države, vendar so Slovenci s tem izgubili veliko narodnega ozemlja. Mladinska dramatika med obema vojnama ima zato posebno vsebino in svojo umetniško ceno.

Seliškar je takrat napisal sodobno alegorično dramsko pesnitev Morje plaka (1920), v kateri nastopajo osebe Slovenija, Gorica, Istra, Dalmacija, Jetnik, Osveta. Osveta govori o žalujoči Sloveniji in jo hkrati tolaži, da je Osveta ta, ki daje moč in prinaša mir. Obljubo zaključi zbor, ki verjame, da bo kmalu prišlo odrešenje.

Kamnolom (1928) je kratka štiridejanska tragedija. Je izrazito socialna drama. Dogaja se v rudarskem mestu, a so delavske razmere prikazane samo obrobno.

Glavno vlogo ima osebna nesreča minerja Milana. Milan ima ženo Lizo, ki pa mu je nezvesta in se naveže na obratovodjo Alfreda. Delavci obratovodje ne marajo, ker je do njih neobziren in krut. Proti njemu celo skličejo shod, on pa se odloči, da pošlje minerja Milana v bosenske kamnolome. Tako bi v Milanovi odsotnosti lažje ljubimkal z njegovo ženo. Toda Milan se na dan odhoda v Bosno hudo ponesreči, saj ostane gluh in slep, njegov obraz pa je iznakažen. Prizadet je tudi njegov um. Sledijo psihološki in moralni zapleti mlade žene, ki je razpeta med slaboumnim možem in gosposkim ljubimcem. Alfred se pred jezo rudarjev umakne na Dunaj, na skrivaj se vrne k Lizi. Med erotičnim pijančevanjem Liza sklene, da se znebi moža in zbeži z Alfredom. Milana umori vpričo ljubimca, ta pa se je potem hoče otresti. Pove ji, da je bila le ena izmed mnogih drugih žensk, da je ni nikoli zares ljubil. Alfred se od nje hladno in brezobzirno poslovi, množica pa v tem času vdere v hišo. Delavke se maščujejo Lizi, ki pod njihovimi pestmi umre.

Zgodba je naturalistično delo, vendar problemsko zakasnelo. Prizori, ki prikazujejo dogajanje med mlado ženo in iznakaženim možem ter dogajanje med njo in ljubimcem, so odurni. Tudi delavsko okolje ni dovolj dramatično utemeljeno.

Vir

[uredi]
  • France Koblar, Slovenska dramatika 2. Ljubljana: Slovenska matica, 1973. COBISS