Preobrazba – med telesom in dušo: didaktična primerjava kratkih pripovedi Preobrazba Franza Kafke in Vinska mušica Venka Andonovskega

1 Uvod

S Preobrazbo sem se prvič seznanila v srednji šoli, kjer smo jo brali kot domače branje in se pri pouku o njej potem skupaj pogovarjali. Spominjam se, da mi je bilo besedilo že takrat zelo zanimivo, vedenje družine do glavnega lika pa je v meni vzbujalo empatijo, smilil se mi je. Ko sem besedilo po nekaj letih znova prebrala, sem bila bolj pozorna na slog, ideje in sporočilo, ki ga je avtor izrazil skozi besede. Besedilo sem zlahka umestila v modernizem, opazila sem elemente in značilnosti, kljub ponovnem branju po nekaj pretečenih letih pa občutek empatije do Gregorja Samse še vedno ni ugasnil. Čutila sem nepomembnost posameznika v sistemu, ki te v trenutku, ko nisi več koristen zanj, zavrže. V seminarski nalogi bom Preobrazbo primerjala s kratko zgodbo Vinska mušica. Že po naslovu lahko sklepamo, da se besedili povezujeta v motivu preobrazbe, metamorfoze, kar bom v nadaljevanju tudi podrobneje analizirala. Primerjala bom še glavna književna lika in odnos med družinskimi člani in glavnim likom.

2 Preobrazba

Preobrazba je pripoved, ki jo je leta 1912 napisal pisatelj Franz Kafka. Delo je nastajalo kar dva meseca, prvič je bilo objavljeno leta 1915 in velja za eno redkih del, ki jih je avtor izdal v času življenja. Pripoved je v tistem času ljudstvo presenetila, saj je glede na takratno literaturo predstavljala novost, že prvi stavek »Ko se je Gregor Samsa nekoč zjutraj zbudil iz nemirnih sanj, je ugotovil, da se je med spanjem preobrazil v velikanski mrčes.« (Kafka 2008: 31) je popolnoma šokiral javnost. Kar hitro je postalo njegovo najodmevnejše in najbolj znano delo, ki ga uvrščamo pod moderno klasiko (Snoj 2012: 139). Preobrazbo uvrščamo pod Kafkove novele, ki so moderne pripovedne groteske oziroma mešanica »nenavadnih, grobo komičnih prvin z globljim pomenom« (Jesenovec in Lenardič 2020: 193) in v katerih je življenje upodobljeno kot nekaj nenavadnega, popačenega, mešata se grozljiv in humoren učinek s pomočjo asociacij, simbolov in vizij iz sanj. V delu so prisotni elementi ekspresionizma (strah, samota, upor proti družbi, ki zahteva, da se ji pokorimo, tesnoba) in modernizma (pozornost je na posameznikovi notranjosti, avtor je skozi metafore, simbole prikazal sanjskost sveta), iz motivov in tem lahko razberemo naslednje ključne ideje: odtujenost v medčloveških odnosih, prezirljiv odnos družbe do umetnosti, iskanje posameznikovega smisla življenja (prav tam). Franz Kafka je s preprostim, stvarnim realističnim slogom dosegel vtis, da so opisane situacije nekaj vsakdanjega in verjetnega. Značilna zgradba novele je zgradba dramskega trikotnika – zaplet, vrh in prevrat na koncu, vendar se v Preobrazbi presenetljiv dogodek, ki pomeni preobrat v zgodbi, zgodi že na začetku, ko se Gregor Samsa prebudi v živalski podobi, v nadaljevanju pa se dogajanje ne stopnjuje, ampak napetost kvečjemu pojenja do Gregorjeve smrti, zato jo nekateri literarni teoretiki uvrščajo pod antinovele.

2. 1 Obnova dela

Protagonist Gregor Samsa se nekega dne prebudi in ugotovi, da se je spremenil v velikansko žuželko oziroma »velikanski mrčes« (Kafka 2008: 31). Kljub naključni preobrazbi si želi vstati iz postelje in opraviti svojo službo trgovskega potnika. Ko mu to le s težavo uspe, ga zgroženi družinski člani zaprejo nazaj v sobo. Tako v sledečih dneh preživlja čas zaprt v premajhni sobi, ki ima samo eno okno, skozi katerega opazuje sivo in pusto nebo. Sčasoma soba postaja vedno bolj zanemarjena, saj začnejo družinski člani vanjo odnašati nepotrebne stvari, ki so jim sicer v napoto, tako kot jim kmalu postane v napoto Gregor. Tega začnejo vedno bolj zanemarjati, preživi le zaradi hrane, ki mu jo prinaša sestra Greta, njegov edini stik z zunanjim svetom. Tudi ta stik se prekine, ko se Greta želi poročiti, a se ne more zaradi njegove sramotne preobrazbe. Gregor umre kot navadna žuželka – ko ugotovi, da bi njegova smrt pomenila odrešitev za celo družino, stori samomor s preobratom na hrbet, nemalo za tem pa ga služkinja pomete in odvrže. Ob koncu pripovedi spremljamo družino, ki je srečo občutila šele po njegovi smrti.

2. 2 O avtorju

Franz Kafka se je rodil leta 1883 v Pragi. Njegovi starši so bili nemško judovskega porekla, kar ga je zaznamovalo, saj se je vedno počutil kot tujec. Študiral je pravo in se zaposlil v zavarovalnici. Leta 1924 je umrl zaradi posledic tuberkuloze. Pisal je v nemščini, večina njegovih del je bila izdana po njegovi smrti, čeprav je bila njegova želja, da se jih uniči. Napisal je osemnajst kratkih zgodb in tri nedokončane romane. Ohranilo se je tudi nekaj pisem in korespondenc z družino, iz katerih je javnost izvedela veliko o njegovem življenju. Posebej je izstopal njegov odnos z očetom, ki je bil hladen, oče je bil strog in ga je vzgajal predvsem v patriarhalnem duhu z velikimi socialnimi ambicijami, kar je imelo na Franza Kafko velik vpliv, očetovo nezadovoljstvo se je preneslo na nezadovoljstvo s samim sabo in negativno samopodobo, ki ju je imel celo življenje. (Habjan 2015: 18) Tomo Virk, ki je raziskoval pisma in korespondence med Kafko in njegovo družino, je na podlagi pisma očetu zapisal: V njem smo postavljeni pred avtoritativnega očeta in introvertiranega otroka, obsojenega na zapiranje vase in v svoje notranje življenje, na tlačenje vsakršnega lastnega vzgiba v nezavedno. Iz tega položaja izrašča otrokov nenehni, tudi pri odraslem človeku še ohranjeni občutek nekakšne nedoločene, pa vendar nedvomne krivde. Krivdo za svojo nedoraslost življenju, za svoj nerazjasnjeni odnos do judovstva in celo za neuspehe pri zarokah Kafka pripisuje prav temu položaju /…/ (Virk v Habjan 2015:18) Odnos z očetom je vplival tako na Kafkove osebne povezave z ljudmi, ki so bile redke, kot na svet v njegovi literaturi, za katerega biografi menijo, da je značilen »občutek tujosti in krivde, neodločnost in fragmentarnost večjih proznih del« (Kafka 2008: 131). Tudi v Preobrazbi je možno najti navezavo na avtobiografskost, predvsem v odnosu med Gregorjem Samso in njegovim očetom.

3 Vinska mušica

Kratka zgodba je izšla leta 1993 v zbirki Groteske in arabeske, iz makedonščine jo je prevedla Namita Subiotto. V besedilu najdemo veliko povezav in navezav na druga literarna dela, kot na primer v motu, kjer je tik pod naslovom zapisano »Po Marku Cepenkovu«, ki je bil eden izmed zbiralcev makedonskega slovstvene folklore. Zapisal je eno izmed najlepših makedonskih ljudskih povedk Siljan štrk, ki se z obravnavano kratko zgodbo povezuje tako motivno kot slogovno. V obeh delih je uporabljen motiv preobrazbe v žival (v eni se protagonist preobrazi v štrka, v drugi pa v vinsko mušico), slogovno pa se Venko Andonovski ljudski povedki približa predvsem iz humornega razloga, saj slog parodira. (Subiotto 2024: 72–73) Tudi književni lik Konstantin Miladinov je realna osebnost, začetnik makedonske lirike, ki je živel in ustvarjal v obdobju romantike. V kratki zgodbi je vključena njegova manj znana pesem Ne nepijan:

Mi pravijo, da sem pijan; a jaz odkrito vam priznam: pijanstva klet’ga ne poznam! Jaz druzga nisem zakrivil, le v krčmo našo sem zavil, si vince tikveško nalil in se ga malce nacedil. Nožice moje, pravijo – da v hoji se zapletajo. Potres je kriv, verjemite, zato se mi zapletajo. In kaj če butne glavica v zidovje in ob kamenje in kaj če čelo buške ima, mar naj nas taka majhna reč prestraši, da smo čisto preč? – Uh, glej pijanca padlega! Mi pravijo, se rogajo. Ko da sem st’ril kaj žalega! Pa kaj jih briga, če sem pal? Junaško se bom spet pobral. Jeziki zlobni, le nikar ne klevetajte me vnemar! Ponovno zdaj prisegam vam: da ne poznam inu ne vem, kako pijanstvu je ime. – Jaz nisem ta, ki je pijan! (Andonovski)

Andonovski je tudi motiv preobrazbe napovedal že v podnaslovu Dionizova spremenjenja, kjer je združil Dioniza, grškega boga trgatve, pridelovanja vina, veselic, gledališča in Kristusovo spremenjenje oziroma preobrazbo, ki se praznuje avgusta, kot festival večera poezije v Strugi, pripovednem kraju (prav tam: 74).

3. 1 Obnova dela

Pesnik Slave se je nekega dne iz razočaranja nad svetom in pohlepnostjo ljudi odločil, da se bo zaprl v vinski sod. Tri dni in tri noči so ga sorodniki prosili, naj pride ven, dokler ni oče soda razbil, Slave pa je ven zletel v podobi vinske mušice. Odločil se je, da bo v novi podobi raziskal okolico rodnega mesta Struga, ko ga je veter odnesel v staro krčmo. Tam je ugotovil, da se je znašel v 19. stoletju v družbi Konstantina Miladinova, začetnika makedonske lirike in narodnega preroditelja. Konstantin navdih za svoje pesmi išče v vinu, pri čemer mu pomaga Slave, ki s plavanjem v kozarcu ustvari vino. Med pitjem je Konstantin pomotoma pogoltnil Slava, ki je tako nazaj pridobil človeško podobo ter se vrnil v svoj čas, Konstantin pa se je iz jeze nad slabim vinom zaprl v sod.

3. 3 O avtorju

Venko Andonovski se je rodil leta 1964 v Makedoniji. Je esejist, literarni kritik, pisatelj, dramatik, literarni teoretik ter profesor južnoslovanskih književnosti na Filološki fakulteti v Skopju. Med njegova najbolj znana dela se uvršča zbirke kratkih zgodb Kvart lirikov, Freske in groteske ter Udomačevanje psice. Je prejemnik tako mednarodnih kot državnih nagrad za literaturo. Makedonska literarna veda njegovo prozo uvršča pod postmodernizem, saj gre za literaturo, narejeno iz literature in je «hkrati branje literature, drugih umetnosti in zgodovine« (Subiotto 2024: 70). Pogosto aktualizira zgodovinske utrinke ali mite in profile velikih osebnosti.

4 Primerjava del

V nadaljevanju bom obravnavani deli primerjala po treh vidikih – glavnih likih, motivu preobrazbe in odnosu med glavnima likoma in njuno družino.

4. 1 Glavna književna lika

V Preobrazbi je glavni književni lik Gregor Samsa. O njem skozi vsebino ne izvemo veliko, ničesar ne izvemo o zunanjem izgledu, ostalo lahko razberemo iz vsebine. Pred preobrazbo v velikanski mrčes je bil Gregor po poklicu trgovski potnik, a svoje službe ni maral: » „O bog“, je pomislil, „kako naporen poklic sem si izbral! Iz dneva v dan venomer na poti. Poslovna razburjenja so dosti hujša kot pri navadnem poslovanju doma, zraven tega mi je pa naložena muka potovanja, skrb za zveze vlakov, neredna in slaba hrana, vselej drugačno in nikoli trajno, nikoli ne prisrčno občevanje z ljudmi“« (Kafka 2008: 32). Vendar je svojo službo kljub slabemu plačilu in vzvišenim nadrejenim opravljal vestno in odgovorno, saj je s tem preživljal celo družino, ki je bila njegova najpomembnejša vrednota in za katero je žrtvoval vse, tudi na primer svoje lastne želje, svoje socialno življenje (o katerem sicer izvemo malo, vendar se nikjer ne omenja, da bi imel Gregor prijatelje, partnerje itd., govora je le o pričakovanju njegovih nadrejenih, tudi Gregorjeva mati prokuristu razloži, da je Gregor tudi v prostem času doma in nikamor ne gre). Iz besedila izvemo tudi, da je Gregor odplačeval družinski dolg in je zato to službo moral opravljati še vsaj pet do šest let, kar ga je še dodatno obremenjevalo.

Po preobrazbi se Gregor spremeni le vizualno, namesto rok in nog je dobil veliko nožic, namesto človeškega telesa pa je imel trd hrbet kot oklep, »obli, rjavi, s trdimi loki okrepljeni trebuh« (Kafka 2008: 31), na hrbtu je imel številne bele pikice. Mentalno pa se Gregor ni spremenil, še vedno je svet dojemal skozi človeške oči, torej je bil nekakšen »ujetnik« v telesu, ki je bilo spremenjeno. Tudi po preobrazbi je Gregorja še vedno preganjal občutek odgovornosti za družino, saj je bil zelo zaskrbljen, ker je zamujal v službo, tudi prokurista je želel na vsak način ustaviti, da ga ne vrže iz službe, torej lahko sklepamo, da se njegova osebnost ni spremenila.

V Vinski mušici je glavni književni lik Slave G. D., pesnik, kar pa izvemo šele na koncu zgodbe v naslednji povedi: »Njegovi so ga malo čudno pogledali, saj so bili prepričani, da ga niso razumeli. Pomislili so, da so ga spet napadle njegove pesniške muhe, potem pa so vsi skupaj stopili v hišo.« (Andonovski 2021: 7) Tudi o zunanjem izgledu tega književnega lika ne izvemo ničesar, ostalo pa lahko sklepamo iz zgodbe. Slave je na začetku zgodbe nezadovoljen nad svetom in pohlepnostjo ljudi, dokler se ne zapre v vinski sod in tam kljub prigovarjanju domačih tudi ostane, torej bi lahko rekli, da je zelo trmast in odločen. Po preobrazbi se na začetku ni vznemirjal, potem pa mu je bilo zelo žal, da ni poslušal domačih. Ko je v krčmi opazil, da se je neki možakar jezil in vpil, je nemudoma odletel pogledat, kaj je narobe in pomagal Konstantinu Miladinovu pri navdihu za pisanje pesmi. Slave tudi zelo rad pije alkohol, kar namiguje že začetek, ko se zbaše v vinski sod. Med preobrazbo se sicer pokesa ter sam pri sebi sklene, da ne bo več pil alkohola, vendar se po vrnitvi v lastno človeško telo tega ne drži in gre takoj na kozarec piva: »„Dober večer,“ je pozdravil in pohitel k šanku, da bi si naročil pivo. „Dovolj sem gledal drugega, kako pije, in dovolj sem drugega osrečeval,“ si je mislil. „Zdaj se spodobi, da si tudi jaz privoščim pivce ali dve, preden grem domov in povem svojcem, kaj za eno čudo me je danes doletelo.“« (Andonovski 2021: 6)

Glavna književna lika sta si podobna v tem, da oba doživita preobrazbo v živalsko podobo – Gregor Samsa v hrošča in Slave v vinsko mušico. Medtem, ko je Gregor predstavnik delavskega razreda, ima službo, ki je slabo plačana, veliko je zdoma in nerad jo opravlja, Slave živi nekakšno boemsko življenje umetnika, ki se zdi bolj umirjeno in polno alkohola. Večinoma dobimo občutek, da je Slave bolj sproščen in brezskrben človek, Gregor pa je bolj zamorjen in pasiven, zdi se, da se je popolnoma vdal v usodo, kar je tudi značilno za Kafkovske junake: Kafkovim junakom od prelomnega dogodka naprej ne preostane nič drugega, kot da čakajo. Dovoljena so jim le drobna dejanja, dejanja, ki pa so bolj kot dejanja nedejanja, saj so že vnaprej obsojena na neuspeh. Junakovo hlastanje po zvezah z gradom, po vzrokih za obtožnico in po toplini družine je zaman. Edina in največja sprememba je smrt, a tudi to pričakajo povsem mimo, spokojno — kot bi bili umrli že davno pred tem. (Kepic Mohar 1999/2000: 88) Tudi Gregor Samsa tu ni izjema, saj je že od začetka zgodbe bolj pasiven kot aktiven, ne zdi se nam, da si pretirano želi ali se trudi, da bi situacija postala boljša, ampak upošteva želje družine in ostaja zaprt v sobi. Tudi smrt pričaka mirno in zdi se, da je smrt odrešitev za vse književne like, tudi zanj. Slave pa je aktivnejši lik, skozi zgodbo tudi usmerja dogajanje, ko kot vinska mušica spreminja vodo v vino, verjetno pa tak občutek dobimo tudi, ker na koncu ne ostane ujet v živalsko telo, ampak se vrne nazaj v človeško podobo in svoje življenje.

4. 2 Motiv preobrazbe

Obema besediloma je skupen motiv preobrazbe – Gregor se spremeni v hrošča, Slave pa v vinsko mušico. Gregor se v hrošča preobrazi v eni noči, njegovo preobrazbo spremljamo od začetka pripovedi, Slave pa se v vinsko mušico preobrazi postopoma, njegovo preobrazbo spremljamo v zgodbi sami (najprej se zbaše v sod za tri dni, ko njegov oče sod preseka, prileti ven). Razlika je tudi v tem, da Gregor ostane v svoji živalski podobi do konca zgodbe, torej se ne preobrazi nazaj v človeško podobo, Slave pa se v trenutku, ko ga Konstantin pogoltne, vrne v svojo človeško podobo. Slave se znajde v drugačnem času – med preobrazbo najprej ostaja v svojem domačem kraju in sodobnem času, v katerem živi, naenkrat ga veter odnese in znajde se v svojem kraju, le stoletje nazaj, Gregor pa ostane celo v istem prostoru (svoji sobi) in času celo pripoved. Tako imamo občutek, da je Slavova preobrazba bolj fiktivna, celo magična, medtem, ko je Gregorjeva preobrazba predstavljena realistično. Na to vpliva tudi dejstvo, da se Slave na koncu preobrazi nazaj v človeka, Gregor pa ne. Vendar lahko rečemo, da se Slave ne preobrazi telesno, ampak duševno, saj ima po izobrazbi drugačen odnos do sveta: »Sprevidel sem, da je človeški svet resnično lep! V nekem drugem času sem bil in videl, da vse na tem svetu človeku služi in ugaja, da bi srečen bil, da bi sladko vince pil« (Andonovski 2025: 7).

Gregorjeva preobrazba v besedilu deluje pošastno, grozljivo, njegovo novo telo se nam gnusi, je velikansko. Bojijo se ga tudi ostali književni liki, mati si niti ne upa komunicirati z njim, edina, ki se ga ne boji, je sestra, ki mu tudi dostavlja hrano. Slava se v njegovem preobraženem telesu nihče ne boji, svobodno potuje med ljudmi in časom. Oba književna lika med preobrazbo ne moreta komunicirati z ostalimi književnimi liki; Gregor se sicer v začetku pogovarja z družinskimi člani, vendar je že takrat v njegovem glasu možno zaznati čričkanje in hreščanje, proti koncu ga nihče več ne razume, kar negativno vpliva tudi na njegov razum. Slave prav tako ne komunicira z nikomer, ni pa nikjer pojasnjeno, ali je razlog za to preobrazba ali lastna volja. Gregor se tako telesno kot duševno vedno bolj spreminja v preobraženo žival. Sprva ima situacijo pod nadzorom vsaj v umu, sčasoma pa začne dobivati vedno več živalskih značilnosti, npr. spremeni se njegova gibalna zmožnost, saj se začne plaziti po stenah in v tem začuti zadovoljstvo, spremeni se njegova prehranjevalna zmožnost, saj mu ne tekne več hrana, ki jo je pred preobrazbo zelo rad jedel, ampak pomije in ostanki hrane, sčasoma izgublja vid. V Vinski mušici ni dobro pojasnjeno, ali se Slave pridobiva vedno več živalskih značilnosti, ki bi premagale človeške (Snoj 2012: 150).

Vid Snoj v svojem članku Duša v Kafkovi »Preobrazbi« raziskuje prav to, torej ali Gregor z izgubo človeškosti postaja žival tudi mentalno, torej duševno ali ne. Ugotovil je, da je Gregor lahko oboje, tako žival, kot človek. V članku poudarja pomen fiktivne pogodbe med bralci, ki jo moramo nujno skleniti, saj v nasprotnem primeru ne dojamemo dela v vsej razsežnosti. Gregorjeve preobrazbe tako ne smemo jemati kot sanj ali nekakšne halucinacij ali celo Gregorjeve samoodtujitve, ampak kot nekakšno metaforo (prav tam).

4. 3 Odnos med glavnima književnima likoma in družino

V obeh delih so ostale književne osebe družinski člani glavnih književnih likov. V Preobrazbi so to Gregorjeva mati in oče ter sestra Greta, v Vinski mušici pa so ti liki označeni s svojci, ki jih sestavljajo Slavova mati, oče in žena. Kot že prej napisano je Gregor živel za družino, ki mu je predstavljala glavno vrednoto. V slabo plačani službi je vztrajal le zato, ker je družinskim članom želel omogočiti brezskrbno prihodnost; staršema odplačati dolg, sestri pa omogočiti študij na konservatoriju. Pred njegovo preobrazbo ne izvemo veliko o njihovem odnosu, zdi se, da so bili ostali družinski člani od Gregorja zelo finančno odvisni, saj oče in mati nista delala. Po preobrazbi pa lahko opazimo pravi preobrat, saj se odnos med njimi zelo spremeni. Sprva so vsi zaskrbljeni, ker Gregor zamuja v službo; mati in sestra ga s prijaznim, blagim glasom opozorita, da zamuja, najbolj osoren je takrat oče. Ko ga vidijo, so vsi šokirani, mati se ga tako ustraši, da se boji k njemu v sobo. Vendar je ravno mati tista, ki se po preobrazbi zelo trudi, da bi Gregor ostal povezan z družino – pušča odprta vrata, da bi Gregor lahko slišal njihov pogovor, pospravi Gregorjevo sobo, da bi imel več prostora za premikanje. Prvi dan Gregorjeve preobrazbe deluje, da imata s sestro Greto dober odnos in da jo skrbi zanj, saj ga sprašuje, kako je in ga nekako opozarja, naj čim prej vstane, saj sta starša že zelo zaskrbljena. Po preobrazbi mu dostavlja hrano in z materjo pospravi njegovo sobo, vendar začne vse bolj pozabljati nanj in ga zanemarjati, dokler hranjenja popolnoma ne prepusti služkinji. Končen udarec mu zada prav ona, saj mu po njegovem tretjem izhodu iz sobe, da bi jo slišal igrati violino, reče pošast in ga označi za žival, kar je Gregorja še posebno prizadelo: »„Pred to pošastjo ne bom izgovorila imena svojega brata, zato samo pravim: poskusiti se je moramo znebiti“« (Kafka v Snoj 2012: 147). Najslabši odnos ima Gregor s svojim očetom, ki njegovo preobrazbo najslabše sprejme in se do njega obnaša nasilno. Ob prvem Gregorjevem izhodu ga nazaj v sobo prežene s sovražnim pogledom, sikanjem in za njim zaloputnil vrata. Ob Gregorjevem drugem izhodu iz sobe ga začne obmetavati z jabolki, kar mu povzroči veliko rano na hrbtu, ki se do njegove smrti ne zaceli. Poleg tega oče po preobrazbi ne skrbi zanj, ga ne obiskuje, tako rekoč prekine stike z Gregorjem. Iz tega lahko sklepamo, da so odnosi med družino in Gregorjem po preobrazbi zelo slabi, Gregorja se sramujejo, ga zapirajo v sobo in ga skrivajo pred svetom. Nanj gledajo kot na breme, medtem ko si Gregor želi le njihove topline.

O Slavovi družini izvemo malo, ko se zapre v sod vina, ga tri dni in tri noči prosijo, naj pride ven. Iz soda ga reši oče, ki je »ves zaskrbljen in pretresen sedel ob sodu in govoril: „Pridi no ven, sinko, ne govori neumnosti! Kaj pa manjka temu svetu? Kje pa si še videl, da bi se človek v sod zbasal in v sodu stanoval?“« (Andonovski 2025: 1), po tem pa je sod tudi razbil. Iz tega lahko sklepamo, da je imel Slave s svojci ljubeč odnos, saj jih je po njegovem zaprtju v sod zelo skrbelo zanj. O ljubečem odnosu priča tudi njegovo kesanje, ko omeni očka in mamico v pomanjševalnici, torej nekakšnem ljubečem vzdevku: »„Oh, mamica, joj, očka, ko bi se lahko spet v človeka spremenil, se nikoli več ne bi sodu približal!“« (Andonovski 2025: 5) Po Slavovi preobrazbi v človeka so šli vsi skupaj v hišo, kar tudi nakazuje na neko skupno druženje. Gregor je imel z družino slabši odnos kot Slave. Po preobrazbi so se odnosi zelo poslabšali, saj je Gregor iz »hranilca družine, katere člani morajo zdaj najti nove vire preživljanja, /…/ postal hranjenec, parazit.« (Snoj 2012: 146) Še posebno odtujen, kasneje celo osovražen odnos ima do njega oče, ki je tudi nasilen. Slave ima z družinskimi člani boljši odnos, posebno z očetom, ki je do njega skrben in ljubeč.

5 Obravnava del znotraj pouka

Tako Preobrazba kot Vinska mušica sta določeni v novem učnem načrtu, izdanem leta 2025, in sicer v razdelku Branje literarnih besedil v celoti pri dodatnih predlogih za primerjalno branje. Primerjalno branje je v učnem načrtu definirano kot »izbirno in namenjeno primerjanju besedila, ki ga je dijak že prebral v celoti (npr. po metodi dolgega branja ali kot domače branje) ali po odlomku pri literarnozgodovinski temi, z besedilom, ki ga je mogoče s tem besedilom ali odlomkom primerjati.« (Učni načrt za gimnazijo – slovenščina 2025: 24) Preobrazba je v učnem načrtu uvrščena pod obvezno besedilo, ki se ga obravnava pri književnosti prve polovice 20. stoletja, Vinska mušica pa je predlagana kot primerjalno besedilo. V učnem načrtu, izdanem leta 2008, je vključeno le izhodiščno besedilo (Preobrazba), in sicer je uvrščeno v svetovno književnost v prvi polovici 20. stoletja, prav tako, kot v novi verziji. Razlika je v tem, da lahko namesto Preobrazbe profesor za obravnavo izbere Smrt v Benetkah Thomasa Manna. (Učni načrt za gimnazijo – slovenščina 2008: 28) Glede na to, da je izhodiščno besedilo uvrščeno v obdobje, ki je po kronološkem zaporedju med zadnjimi, bi besedilo obravnavala v 3. letniku. Prav tako besedilo najdemo v berilih in gimnazijskih učbenikih za 3. letnike. Pod razdelkom primerjalnega branja je zapisano, da se predvideva po eno primerjalno branje v 1., 2, in 3. letniku, torej bi besedili lahko primerjali v 3.letniku.

5. 1 Cilji

Pri obravnavanih besedilih lahko izpolnimo marsikateri cilj, ki je predviden za dijake v učnem načrtu, med drugimi so to opazovanje moči ustvarjalnosti slovenskega jezika ob umetnostnih besedilih, branje umetnostnih besedil z razumevanjem, reflektiranje svojega lastnega bralnega procesa. Z besediloma bi dijaki dosegali tudi višje cilje, kot so na primer gojenje pozitivnega odnosa do branja in književnosti in razvijanje bralne empatije, kar je pri obravnavanih besedilih v ospredju. (Učni načrt – slovenščina 2025: 11)

Najpomembnejši cilj med poukom slovenščine bi bil razvijanje kultiviranega bralca, s čimer se strinja tudi Jožica Jožef Beg v članku Vzgoja kultiviranega bralca kot najpomembnejši cilj pouka književnosti v gimnaziji, kjer kultiviranega bralca označi za »najpomembnejši cilj gimnazijskega pouka književnosti« (2015: 55). Kultiviranega bralca definira po Boži Krakal Vogel:« „zaradi lastne potrebe bere časovno, tematsko, žanrsko itd. različne vrste leposlovja in se zaveda razlik med njimi /…/ “, torej naj bi bil zmožen „brati klasiko in modernizem, liriko, epiko in dramatiko, slovensko in svetovno književnost, trivialno in elitno, kanon in nekanon, besedno umetnost in njeno medijsko in računalniško transformacijo“« (Krakal Vogel v Jožef Beg 2015: 55). Med poukom književnosti naj bi dijaki tako dobivali pozitivne izkušnje z besedili in pridobili splošno kulturno razgledanost.

5. 2 Metode in oblike dela

Glede na to, da je Preobrazba daljše pripovedno besedilo, bi ga dijaki prebrali kot domače branje, s čimer bi se bolj poglobljeno in natančneje seznanili z besedilom. Besedilo se mi vseeno ne zdi predolgo, da bi dijaki za branje doma porabili preveč časa. Najprej bi se seznanili z izhodiščnim besedilom, za katerega bi porabila več časa za obravnavo, potem pa bi obravnavali še primerjalno besedilo, ki bi ga glede na to, da so dijaki Preobrazbo že brali samostojno doma, lahko prebrali pri pouku. Kratka zgodba se mi glede na dolžino zdi ustrezna, tudi vsebina je manj zahtevna, kot pri izhodiščnem besedilu. Najprej bi uporabila metodo pogovora, kjer bi dijake vprašala, kaj si predstavljajo pod besedo preobrazba in kaj bi bilo, če bi se Gregor Samsa spremenil v kakšno drugo žival, ali bi se dogajanje s tem kaj spremenilo. S temi vprašanji bi se navezala na motiv preobrazbe, ki je skupen obema deloma. Dijaki bi sodelovali v pogovoru, s čimer bi aktivirali svoje znanje o vsebini Preobrazbe, prav tako bi bili lahko odgovori zelo izvirni in ustvarjalni. Po pogovoru bi uporabila metodo dela z besedilom – dijaki bi individualno prebrali kratko zgodbo Vinska mušica. Po individualnem branju bi dijake prosila, da razmislijo o vzporednicah med besediloma in jih vprašala, v čem sta si besedili podobni. Z metodo razlage bi analizirala motiv preobrazbe, razlike in podobnosti med protagonistoma in eksistencialno problematiko v obeh besedilih; razložila bi jim tudi družbeno kritiko v obeh delih. Razložila bi jim še družbeni kontekst, v katerem je nastala kratka zgodba Vinska mušica. Sledila bi metoda diskusije, kjer bi dijaki v parih diskutirali o tem, katera zgodba jih je bolj prepričala in katera preobrazba se jim zdi bolj tragična – Gregorjeva ali Slavova, ali, v kateri družini bi oni raje živeli in zakaj. S tem bi dijaki lahko izrazili svoje mnenje, razvijali argumentacijo. Če bi imeli dovolj časa (v nasprotnem primeru pa bi bila to njihova domača naloga), bi dijaki lahko napisali še esej z elementi kreativnega pisanja, kjer bi se vlogi zamenjali; Gregor bi se preobrazil v vinsko mušico, Slave pa v hrošča. Kaj bi bilo drugače? Bi Gregor odletel drugam in končno zapustil družino? In kaj bi bilo, če bi se Slave preobrazil v velikanski mrčes? S tem bi pri dijakih spodbujala ustvarjalne dejavnosti.

Analiza del lahko omogoča tudi medpredmetno povezovanje, npr. z biologijo, kjer se dijaki srečujejo s potekom preobrazbe oziroma metamorfoze hrošča, ki se izvali iz jajčec, ali življenja vinske mušice, ki pripomore k nastanku vina. Tako bi se dijaki lahko seznanili s pravo preobrazbo in vsemi koraki ter se še bolj zavedali pomena fiktivne pogodbe, ki jo morajo kot bralci sprejeti. Tematiki posameznika, ki je le kolesje izkoriščevalskega sistema in odnos družbe do umetnosti in umetnikov bi se lahko povezali s sociologijo.

5. 3 Potek učne ure

Po metodi MŠI sem napisala pripravo učne ure, ki bi jo uporabila pri obravnavi besedil. (glej: tabela na koncu strani)

6 Sklepne ugotovitve

Obravnavani besedili imata vsaka svoje mesto v šolskem sistemu – Preobrazba je reprezentativno besedilo književnosti v prvi polovici 20. stoletja, Vinska mušica pa je del širokega opusa slovanske književnosti, ki je v našem šolskem sistemu žal še vedno premalo zastopana. Že takoj lahko opazimo podobnost v preobrazbi, vendar besedili ponujata globlje interpretacije, ki jih ne smemo prezreti. Deli prikazujeta značilnosti in literarne elemente časa, v katerem sta nastali, poleg tega je dobra stvar za obravnavo tudi njuna dolžina, ki omogoča branje pri pouku in krajše domače branje doma. Glede na to, da je Preobrazba v učnem načrtu uvrščena pod obvezna besedila, bi zahtevala več časa in podrobnejšo obravnavo, vendar bi bila za učence zanimivejše primerjalno branje drugega besedila, s pomočjo katerega bi se lahko v vsebino, motive in teme še bolj poglobili. S pomočjo literarnega branja bi lahko razširili svojo interpretacijo o izhodiščnem besedilu, kar bi bilo zanje koristno. Z različnimi učnimi metodami in oblikami bi lahko dosegli zastavljene cilje.

Seveda bi lahko pri obravnavi in primerjavi del prišli do raznih ovir. Velika težava bi bila, če učenci pred učno uro ne bi doma prebrali Preobrazbe, saj je poznavanje vsebine ključnega pomena za nadaljnje primerjanje in razumevanje razlage. V trenutnem času namreč vedno večji problem predstavlja dejstvo, da otroci in mladostniki ne berejo več literature, nekateri imajo do nje celo odklonilen ali sovražen odnos, velikokrat pa imajo tudi mišljenje, da je vsa obvezna literatura v šoli dolgočasna in nerazumljiva. Pogosto se zaradi tega mišljenja potem odločajo za obnove iz raznih spletnih strani, s čimer pa izgubijo vse bistvo literature. Prav tako mora biti učitelj pozoren na to, da bo razlaga dijakom jasna in razumljiva, pri čemer mora biti posebej pozoren na razlago Vinske mušice, saj je besedilo polno navezav na druga besedila in makedonske avtorje, ki jih dijaki najverjetneje ne poznajo in je zato lahko besedilo zanje nerazumljivo. Posebej pa se bi mi zdelo koristno in zanimivo zunajpredmetno povezovanje z biologijo, saj dijaki gotovo ne bi pričakovali, da se lahko književnost povezuje tudi z naravoslovnimi vedami.

7 Zaključek

Primerjava Preobrazbe in Vinske mušice v šolskem prostoru ponuja izjemno priložnost, da se ustavimo pri motivih preobrazbe v literaturi, eksistencialni stiski človeka, odnosu družbe do posameznika. Medtem, ko Franz Kafka predstavi usodo človeka v modernizmu, ki cele dneve gara, da bi družino rešil dolga, v zameno pa ne dobi željene topline, Venko Andonovski na humoren način predstavi pesnika, ki uživa življenje. Preobrazba ima v prvem delu globlji pomen, medtem, ko je v drugem delu predstavljena na lahkotnejši, humornejši način. Primerjava ima veliko vrednost tudi, ker dijaki tako spoznajo značilnosti literarnih obdobij, v katerih sta besedili nastali, modernistične značilnosti v besedilu lahko tako primerjajo s postmodernističnimi. Učenci s primerjalnim branjem pridobivajo jezikovno in literarno zmožnost pri razumevanju kompleksnejših besedil, razvijajo sposobnost primerjanja dveh besedil, hkrati pa odpira etična vprašanja o človekovi naravi. Hkrati pa deli nudita tudi povezovanje branja z lastnim ustvarjanjem, odpirata prostor za kreativnost.

8 Viri in literatura

Ambrož, D., Hedžet Krkač, M., Končina, M., Križaj Ortar, M., Krvavica, S., Krakar Vogel, B., Poznanovič, M., Virk, T., Židan, S., (2008). Učni nart: Slovenščina – gimnazija: splošna, klasična in strokovna gimnazija: obvezni predmet in matura (560 ur). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2021/programi/media/pdf/un_gimnazija/un_slovenscina_gimn.pdf

Andonovski, Venko. Vinska mušica. file:///C:/Users/lialu/Downloads/sskz_mk.pdf (8. 11. 2025).

Habjan, Nina. Primerjava dela Zločin g. S. Karma avtorja Kôbôja Abeja in dela Preobrazba Franza Kafke. Diplomsko delo. Ljubljana: N. Habjan, 2015. 18.

Jesenovec, Ana in Lenardič, Jaka. Književnost na maturi 2021. Mengeš: Ico, 2020. 193.

Jožef Beg, Jožica. Vzgoja kultiviranega bralca kot najpomembnejši cilj pouka književnosti v gimnaziji. Jezik in slovstvo 60/3, 2015. 55.

Kafka, Franz. Preobrazba. Ljubljana: Študentska založba, 2008.

Kepic Mohar, Alenka. Trije Kafkovski romaneskni svetovi: primerjava med romani Galjot Draga Jančarja, Raza Ferija Lainščka, Stari pil Vlada Žabota ter romanoma Proces, Grad in novelo Preobrazba Franza Kafke. Jezik in slovstvo 45/3, 1999/2000. 88.

Snoj, Vid. Duša v Kafkovi »Preobrazbi«. Primerjalna književnost 35/3, 2012. 146–147. 150.

Subiotto, Namita. Motiv preobrazbe v kratki zgodbi Vinska mušica Venka Andonovskega. Slavica Slovenica 6. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani, 2024. 70. 72–74.

Učni načrt slovenščina. https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-slovenscina_gim-si-dv-kl-ek-ek_si-teh-teh_si-um-um_si.pdf (8. 11. 2025)

FAZA	DELO UČITELJICE	DELO UČENCEV
UVODNA MOTIVACIJA	Na tablo zapišem misel “Največja preobrazba se zgodi, ko se človek ne prepozna več v ogledalu.” Pustim malo premora, nato dijake vprašam, kako so stavek razumeli. Po pogovoru jih vprašam še kaj se jim zdi, da nas najbolj spreminja – so to okolje, družba, družina,, prijatelji itd. Vprašam jih, kakšne preobrazbe se dogajajo danes.	Dijaki poslušajo, razmišljajo o misli, nato aktivno sodelujejo v pogovoru.
NAJAVA BESEDILA	Napovem, da bomo danes s prej obravnavano Preobrazbo primerjali še eno kratko zgodbo, in sicer Vinsko Mušico makedonskega avtorja in da bomo spoznali motiv preobrazbe, glavne teme in ostale motive. Opazovali bomo še elemente postmodernizma in modernizma.	Dijaki napoved poslušajo in se pripravljajo na branje besedila.
NAPOVED UČNIH CILJEV	Dijaki bodo spoznali podobnosti in razlike med deloma, besedili bodo znali umestiti v literarna obdobja, znali bodo brati in interpretirati besedili, pri čemer bodo razumeli, da je interpretacija obravnavanih besedil odvisna od posameznikovih izkušenj, vrednot in znanja, o obravnavanih besedilih bodo znali razpravljati in jih vrednotiti.	Dijaki se seznanijo z učnimi cilji, razmišljajo, kaj je značilnost književnosti v drugi polovici 20. stoletja.
UMESTITEV V KONTEKST	Kratko predstavim oba avtorja in čas, v katerih sta besedili nastali. Dlje se ustavim pri Venku Andonovskemu in ga umestim v južnoslovanski kontekst, saj ga dijaki gotovo ne poznajo. Vse skupaj uvrstim še v literarne smeri.	Aktivno poslušajo in po potrebi postavijo vprašanja.
GLASNO INTERPRETATIVNO BRANJE	Besedilo Vinska mušica preberemo v celoti, začnem jaz, potem pa nadaljujejo poklicani dijaki. Po potrebi jih opozorim na naglas.	Aktivno sledijo branju, poslušajo, poklicani berejo.
PREMOR, IZRAŽANJE DOŽIVETIJ	Nekaj časa počakam, nato jih vprašam, kaj jih je v besedilu najbolj presenetilo ali vznemirilo.	Razmišljajo, izrazijo svoj prvi vtis, občutke.
RAZČLEMBA BESEDILA (analiza z razumevanjem)	Besedili analiziramo z vidika motiva preobrazbe in tem ter družinskega odnosa.	Dijaki aktivno sodelujejo, podčrtujejo primere družinskega odnosa v besedilu, v zvezek lahko v obliki miselnega vzorca ali tabele primerjajo preobrazbo, družinski odnos, motive in teme v besedilu.
RAZČLEMBA BESEDILA (sinteza z vrednotenjem)	Dijake vprašam, katero besedilo se jim je zdelo bolj prepričljivo in zakaj, vprašam jih, kako bi lahko motive povezali z aktualnimi temami (npr. kako danes sprejemamo drugačnost).	Dijaki se poslušajo med sabo, aktivno sodelujejo v pogovoru.
NOVE NALOGE	Doma naj napišejo kratek spis, v katerem bosta vlogi zamenjani – Gregor se preobrazi v vinsko mušico, Slave pa v velikanski mrčes. Kaj se bi spremenilo? Kako bi sedaj odreagirali domači? Bi Gregor ušel na prostost, bi Slave še vedno pomagal Konstantinu pri pisanju pesmi?	Dijaki doma napišejo krajši spis in uporabijo svojo domišljijo in znanje o vsebini besedil.