Pregled svetovne književnosti 2, Slovenistika, I. stopnja, 2. letnik, zimski semester 2017/18

Iz Wikiverza

← Nazaj na Slovensko vikiverzo

Pregled svetovne književnosti 2, doc. dr. Aleš Vaupotič, asist. dr. Tanja Badalič

Vabilo na predavanje http://www.ung.si/sl/studij/fakulteta-za-humanistiko/novice/mayil-ismayilov-perzijska-knjizevnost/

Predavanja[uredi]

Sapfo [sápfo] (atiška grščina Σαπφώ: Sapfó, eolska grščina Ψάπφω: Psápfo), antična grška pesnica, ok. 600 pr. Kr. <http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3D*sapfw%2F>

Tomo Virk, Duhovna zgodovina, o Heglovi zgodovini umetnosti. „[…] časovno bistvo se določa iz vsakokratne duhovnozgodovinske konstelacije, […] iz vsakokratnega stanja duha, ki se objektivira oz. realizira v različnih oblikah. Tako je s študijem teh oblik, z analizo subjektovega dojemanja samega sebe (območje subjektivnega duha), narave in družbe (objektivni duh) in transcendence (absolutni duh) mogoče npr. primerno periodizirati vsako umetniško delo.“ (15)

Preberite, obvezno!

Janko Kos: "E. T. A. Hoffmann in ideja romantičnega romana" (1972) <http://www.ung.si/~avaupotic/ETAHoffmann-in-ideja-romanticnega-romana.pdf>, v J. Kos: Svetovni roman in posameznih knjigah v zbirki Sto romanov. Tudi sam roman je obvezno branje!

Friedrich Schlegel: Athenäum, fragment 116 (1798), <http://www.ung.si/~avaupotic/schlegel116.doc>, <http://www.ung.si/~avaupotic/FriedrichSchlegel_AFragment116.pdf>.

Pedro Calderón de la Barca: Življenje je sen (La vida es sueño, 1636)

Kos, Janko. "Grimmelshausen in izročilo pikaresknega romana (odlomek)." Grimmelshausen, Hans Jakob Christoph von. Simplicius Simplicissimus. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1987. (5-)36-43. <http://www.ung.si/~avaupotic/odlomek-JKos-GRIMMELSHAUSEN_SimpliciusSimplicissimus1668.pdf>

Razsvetljenstvo / Janko Kos. - [Ljubljana] : Državna založba Slovenije, 1986 (Ljubljana : Delo). - 120 str. ; 20 cm. - (Literarni leksikon. Študije ; zv. 28)

<http://www.ung.si/~avaupotic/TristramShandyI-22_II-3.pdf>

<http://www.ung.si/~avaupotic/razsvetljenstvo.pdf>

Janko Kos: "Oče Goriot ali vhod v Človeško komedijo", v J. Kos: Svetovni roman in v posameznih knjigah v zbirki Sto romanov. <http://www.ung.si/~avaupotic/Kos_OceGoriot.compressed.pdf> Tudi sam roman je obvezno branje!

Maurice Maeterlinck: Slepci. <http://www.ung.si/~avaupotic/Maeterlinck_SlepciOCR.pdf>

Kralj, Lado. "Maeterlinckov model moderne drame." Primerjalna književnost 22.2 (1999): 13-33. Tisk. URN:NBN:SI:doc-7XQXR2CN na http://www.dlib.si

Literatura[uredi]

Virk, Tomo. Duhovna zgodovina. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1989. (Literarni leksikon 35).

Kos, Janko: Postmodernizem. Ljubljana: DZS, 1995.

Seminarji[uredi]

Rok oddaje: 26. 3. 2019

(pričevanje o zgodovini suženjstva v ZDA - Frederick Douglass <https://www.ibiblio.org/ebooks/Douglass/Narrative/Douglass_Narrative.pdf>)

Predstavitev: 30-32 minut, tj. 11-12 strani besedila (po 60 znakov v 30 vrsticah).

Prebrati en tujejezični članek o romanu - pomagajte si s spletiščem http://www.jstor.org/ (če se priključite na internet v prostorih Univerze v Novi Gorici, lahko presnamete celotne članke).

Za seminar velja ničelna stopnja tolerance do plagiatorstva - predstavitev seminarja pa je pogoj za pristop k izpitu. http://revije.ff.uni-lj.si/arshumanitas/about/editorialPolicies#custom-0

Za seminar predlagam okvirno takšno zgradbo:

  • 5% okoliščine nastanka dela
  • 5% povzetek vsebine (namen tega dela je, da lahko vašim izpeljavam sledijo tisti, ki romana niso prebrali, zato naj tudi obnova sledi vašim poudarkom v nadaljevanju)
  • 50% sistematičen povzetek vsebine izbranega članka
  • 40% interpretacija dela (kako je delo zgrajeno, kako se segmenti povezujejo med sabo - poglavja, deli, tip objavljanja, npr. serijsko v časopisih, verzije romana itn. -, kako se vaše branje povezuje z branjem članka ...)

Uporabite literarnoteoretsko znanje (iz predmeta Uvod v študij književnosti z literarno teorijo) in literarnozgodovinsko (iz knjige, ki jo uporabljamo za kolokvije, Kosovo razpravo o postmodernizmu z vaj ...). Vedno navajajte vire za svoje trditve, če niso povsem izvirne, in utemeljujte, zakaj se vam zdi roman tak in tak. Izhajajte iz bralnega doživljaja, potem pa z navedki utemeljujte, kako se v samam besedilu kaže tisto, kar ste ob branju "doživeli". Omejite navajanje Vikipedije, ker ni vedno zanesljiva - tam lahko najdete zanimiv podatek, ki pa ga morate preveriti še v zanesljivem viru.

Kolokvij[uredi]

Vprašanja iz dela knjige Pregled svetovne književnosti Janka Kosa. (Ljubljana: DZS, 1994).

Vprašanja iz dela knjige Pregled svetovne književnosti Janka Kosa, ki se nanaša na literaturo od (vključno) realizma dalje (Ljubljana: DZS, 1994).

Vaje[uredi]

Seminarji:

  • Ulikses

5-10 strani, 30 vrstic s po 60 znaki.

Literatura[uredi]

Hart, Clive (ur.): James Joyce's Ulysses: critical essays. Berkeley; Los Angeles; London: University of California Press, 1977.

Joyce, James: Ulikses. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1993.

Kos, Janko: Postmodernizem. Ljubljana: DZS, 1995.

Citiranje tipa „MLA“[uredi]

Tekoče oštevilčene opombe so za glavnim besedilom. Vanje ne vključujemo bibliografskih navedb.

Citati v besedilu so označeni z narekovaji, izpusti iz njih in prilagoditve pa z oglatimi oklepaji. Daljši citati (več kot 5 vrst) so izločeni v samostojne odstavke. Vir citata je označen v oklepaju na koncu citata. Kadar avtorja citata navedemo v sobesedilu, v oklepaju na koncu citata zapišemo samo strani: (42–48). Kadar je avtor citata imenovan v oklepaju, med avtorjem in stranjo ni ločila: (Pirjevec 42–48). Več enot istega avtorja označimo s skrajšanim naslovom v oklepaju: (Pirjevec, Strukturalna 42–48).

V bibliografiji na koncu članka so podatki izpisani po standardih MLA:

  • za samostojne knjižne izdaje (monografije, zbornike):

    Pirjevec, Dušan. Strukturalna poetika. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1981. (Literarni leksikon 12).

  • za članke v periodičnih publikacijah (torej: »letnik.številka (leto): strani.«):

    Kos, Janko. »Novi pogledi na tipologijo pripovedovalca.« Primerjalna književnost 21.1 (1998): 1–20.

  • za prispevke v zbornikih:

    Novak, Boris A. »Odmevi trubadurskega kulta ljubezni pri Prešernu.« France Prešeren – kultura – Evropa. Ur. Jože Faganel in Darko Dolinar. Ljubljana: Založba ZRC, 2002. 15–47.

  • za spletne vire (datum ogleda strani je nujen, razen v primeru, da namesto URL - tj. enoličnega krajevnika vira - uporabimo DOI [1] ali URN [2]):

    Škulj, Jola & Vaupotič, Aleš. »Spletišče Evropske mreže za primerjalno literarno vedo (REELC/ENCLS) kot raziskovalna platforma literarnih ved.« Vloge središča - konvergenca regij in kultur: Slovenski slavistični kongres 2010. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010. 470-3. Print. 9. februar 2011 <http://black2.fri.uni-lj.si/humbug/files/papers/Skulj%20in%20Vauptic%20REELC%20kot%20raziskovalna%20platforma.doc>.


← Nazaj na Slovensko vikiverzo

  1. http://en.wikipedia.org/wiki/Digital_object_identifier, http://www.doi.org (21. 2. 2012)
  2. Kragelj, Matjaž, Krstulović, Zoran, Musek, Tine. »URN - preprosto uporaben.« Knjižničarske novice 19.6-7 (2009). URN:NBN:SI:DOC-SIW8U1SR pri http://www.dlib.si