Predavanje 30. 3. 2020

Za uvod sem pregledal motive bolezni po žanrih v slovenski književnosti: v ženskem romanu, v zgodovinskem romanu (v Visoški kroniki Jurij umre za kužno boleznijo in z njim njegova socialna receptura), v kmečki povesti (v Cvetju v jeseni umre Meta in z njo načrt poročanja socialno različnih). V kmečki povesti sta kot bolezensko stanje družbe označen vdor meščanov na podeželje in izseljevanje vaščanov v tujino. Opozoril na metaforo bolezni pri Richardu Koenigsbergu (Library of social science), v vsakdanjem govorjenju in v povezavi z aktualno epidemijo.

Na današnji dan so se rodili Paul Verlaine, Stanko Janež, umrla pa Valentin Zarnik in Karl May. Nič ne dajem prednosti domačim pred tujim ali narobe, s stališča bralcev so bili pomembni oboji. Verlaine je isti letnik 1844 kot Anatole France in pri nas Josip Jurčič in Stanislav Škrabec; tujca imamo v zavesti kot moderna avtorja, domača dva pa kot začetnika slovenske književnosti in jezikoslovja – dokument slovenskega poznega vstopa med literarno omikane nacije. O Verlainu ste se učili najbrž v srednji šoli. Bil je "pesniški princ Francije" (geslo ima na Wikipediji v 69 jezikih), pisal je bohemsko, dekadentno poezijo, sam se je označeval kot "poete maudit" (prekleti pesnik), turbulentno je bilo tudi njegovo življenje, ločitev od žene, nacejanje z absintom, ljubezensko razmerje s pesnikom Arturjem Rimbaudom in ljubosumni strelski obračun z njim, versko spreobračanje ... Tri njegove pesmi iz Modre ptice imamo na Wikiviru, prevajalec se je upal podpisati samo s kratico V. Š.; v diplomske naloge bo treba pogledati, kdo je to bil.

Stanko Janež je poznan po knjigi Vsebine slovenskih literarnih del, bil je šolski literarnozgodovinski praktik, učbeničar, prevajalec. Vajevec Valentin Zarnik je bolj kot pisatelj poznan kot politik, govornik na taborih, žurnalist in satirični feljtonist. Posebej proti odpadniku Dragotinu Dežmanu je pisal (Don Quixotte della Blatna vas) in proti Bleiweisovim staroslovencem.

O Karlu Mayu smo nekaj že govorili (v času odraščanje je oblikoval moje bralsko obzorje in bralsko obzorje številnih generacij prej in pozneje), tule naj ponovim, da je bil eden za Slovence najpomembnejših avtorjev feljtonskih romanov, z junakom Winnetoujem prvo ime indijanarice in avtor kolportažnih romanov; o vseh teh področjih so izpitna vprašanja, tudi pri vprašanju o trivialni književnosti pride prav. Zaradi emancipatorične obravnave "plemenitega divjaka" v nemški neomarksistični literarni vedi sploh nima slabega slovesa. S Slovenijo je povezan prek urbane legende, da je bil gost zdravilišča Dobrna. Nedavno smo skupaj s člani društva Karla Maya v Nemčiji ugotovili, da ta petični gost ni bil naš pisatelj, ampak njegov soimenjak, in da se restavracija v Dobrni torej po krivici imenuje po Mayu. Zanimivo je, da je May tiste dni res bival v zdravilišču, vendar na Avstrijskem.

Naj omenim med umrlimi še na Hrvaškem rojenega švicarskega antropozofa Rudolfa Steinerja, ki je začetnik nove duhovnosti, ljudske znanosti, sonaravnega kmetijstva in waldorfske pedagogike; močno je vplival na Alojza Gradnika in s teorijo o ciklični dinamiki sveta gotovo tudi na literarno zgodovinarko Marjo Boršnik.

Ker nam je že dolgčas drug po drugem, v ponedeljek 30. 3. ob 10.30 odpiram srečanje razreda na http://neet.jit.si/Slovenskaproza1900-1950 . Ker je zvok na mojem prenosniku obupen, namizni računalnik pa nima kamere, bo mogoče tehnično šepavo, ampak vsaj slišali se bomo za kratek čas.

Semle bom pa nalepil povezave na še nekatere planinske filme, s pozivom na komentar njihovih zgodb, ki so nedvomno vplivale tako na slovenske filme tega žanra kot na planinsko literaturo in na planinsko ikonografijo sploh.

• Leni Riefenstahl: Das blaue Licht (Modra svetloba, 1932)
• Luis Trenker: Der Berg ruft! (Gora kliče, 1938)

Nadaljevali smo s prosojnicami na temo planinske literature in s tem žanrom zaključili. Žal nisem bil pozoren na mikrofon ne na klice prek klepetalnice, tako da je bilo predavanje zadnje pol ure ali več nemo. Kot nemi film. Ampak pri nemem filmu ostane vsaj film, od predavanja pa ni ostalo nič ... Kaj naj rečem: odpustite moji nerodnosti, okornosti programa in domače strojne opreme, ki povzroča prasketanje. Od prasketanja vsaj virusa ni mogoče fasati :) --Hladnikm (pogovor) 16:37, 30. marec 2020 (CEST)