Pekel brez boga: didaktična primerjava Sartrove drame Zaprta vrata in Dantejeve Božanske komedije

1. Uvod

Vprašanje smisla bivanja in posledic človekovih dejanj je osrednja tema številnih literarnih del in hkrati spremlja človekovo mišljenje že od vsega začetka. Seveda na to vprašanje nimamo konkretnega odgovora, toda so se tega skozi zgodovino lotili številni avtorji. Med njimi je tudi Jean-Paule Sartre z dramo Zaprta vrata. Ob prvem branju dela bralca prevzame občutek tesnobe in ujetosti. Drama odpira številna eksistencialna vprašanja o svobodi, krivdi in odgovornosti. Trije liki – Garcin, Ines in Estelle – morajo sobivati v tem skupnem in zaprtem prostoru. Prav ta prostor je opredeljen kot pekel, vendar povsem drugačen od tistega, ki ga poznamo iz religioznih predstav. To ni kraj, ki bi ga ustvaril bog, temveč plod človekove lastne zavesti. Tu ni fizičnih muk, ni večnega ognja ali kazni, saj obstaja le neskončno zrcalo medčloveških odnosov in posameznik ne more ubežati samemu sebi. Pekel je psihološki in nastane tam, kjer se vsakdo sooči s trpljenjem, ki ga povzroča in ga prejema od drugih. To spoznanje je izhodišče za razmislek o človeškem obstoju brez Boga, kjer je človek sam ustvarjalec svojega trpljenja. Eno izmed najbolj znanih literarnih del, ki pa tudi govori o peklu, je seveda Dantejeva Božanska komedija, v kateri naletimo na drugačno predstavo pekla. V Dantejevem delu nam avtor predstavi klasično in teološko utemeljeno vizijo onostranstva. Prav na podlagi te analize lahko pri pouku književnosti odpiramo prostor za razpravo o človekovi svobodi in moralni odgovornosti ter o tem, kako različni avtorji si razlagajo onostranstvo. V tej seminarski nalogi bo drama Zaprta vrata analizirana kot izhodiščno besedilo, Božanska komedija pa kot primerjalno delo. Namen naloge je pokazati, kako lahko učitelj s primerjalnim pristopom razvija pri učencih razumevanje filozofskih, etičnih in literarnih vprašanj, ki povezujejo obe deli. Osredotočil se bom tudi na različno predstavo pekla in na ljudi ter na odnos med njimi, iz katerega bomo razbrali tudi njihov odnos do lastne kazni. Osredotočil se bom na posamezne literarne osebe in na njihovo vlogo v delu. Posebno pozornost bom posvetil tudi načinu, kako sta ti dve literarni deli obravnavani v učnem procesu, pri čemer bom izhajal iz smernic in ciljev, določenih v učnem načrtu. Osredotočil se bom na didaktične pristope, vsebinske poudarke ter na vlogo, ki ju imata deli pri razvijanju literarne zmožnosti dijakov.  

2. Analiza dela Zaprta vrata

Drama Zaprta vrata, napisana leta 1944, v času nemške okupacije Francije, odraža duh eksistencialne stiske in občutek brezizhodnosti ter velja za eno izmed najbolj znanih Sartrovih predstav. Eksistencializem je v obdobju druge svetovne vojne vse bolj pridobival na veljavi in vplivu, saj je odražal negotovost, trpljenje in vprašanja o smislu človeškega bivanja, ki so zaznamovala tisti čas. Filozofska misel o svobodi, odgovornosti in absurdu eksistence je našla izraz tudi v literaturi, kjer so avtorji, kot je Jean-Paul Sartre, skozi like in zgodbe raziskovali notranje stiske posameznika v svetu brez trdnih moralnih ali božjih opor. To se je zgodilo pri »generaciji, ki se je morala spopadati z največjimi okrutnostmi v človeški zgodovini in je ob odkritju atomske bombe videla grožnjo za obstoj samega človeštva« (Lavrin 561: 1967). Drama Zaprta vrata dramatizira problematično situacijo »biti-za-drugega«, ki v tem primeru velja za grozljivo izkušnjo posameznika, ki se zave, da je objekt zavesti drugega in da ne more nadzorovati, kako ga drugi vidijo in presojajo. To stanje ni omejeno zgolj na odnos dveh oseb, vendar vključuje »triangulacijo konflikta, ki povzroči še večji konflikt.« (SIGLEDAL) Trije glavni liki, Garcin, Estelle in Ines, se znajdejo ujeti v zaprtem, brezizhodnem prostoru po svoji smrti. Medtem ko poskušajo razumeti svojo novo, nadnaravno situacijo, se sprašujejo, zakaj so prav oni trije skupaj, saj se v življenju niso nikoli srečali. Njihovo prisilno sobivanje v tem prostoru sproži soočanje z lastnimi napakami, skrivnostmi in moralnimi odločitvami, hkrati pa razkriva njihove notranje strahove, krivdo in neizpolnjene želje.

2.1 Povzetek vsebine drame Zaprta vrata

Drama se odvija v eni sami sobi, kamor drug za drugim vstopijo Garcin, Estelle in Ines. Spremlja jih Sobar. Trije liki se počasi spoznavajo in se sprašujejo, zakaj so skupaj zaprti. Vejo, da so v peklu, toda se čudijo, da ni ognja ali mučenja. Kmalu bodo spoznali, da je njihovo trpljenje prav to sobivanje, brez možnosti pobega.

2.2 Glavni liki

Garcin je bil vojak in je pobegnil iz vojne, zaradi česar ga preganja strah pred lastnim pogumom in obsodbo drugih. Na začetku ta lik deluje razumen, miren in celo nekoliko ponosen. Garcin pravi, da je v peklu, zato, ker je slabo ravnal s svojo ženo, ne pa zato, ker je bil med vojno dezerter. Toda ni niti ta njegova glavna skrb, saj se v resnici boji priznati, da je v trenutku resnične preizkušnje zbežal. Skrbi ga predvsem nevarnost, da bi ga ostali ljudje videli kot strahopetnega. Estelle pa je bogata, lepa in elegantna ženska iz višjega sloja, ki se je tam znašla zaradi umora lastnega otroka, ki ga je imela z mladim ljubimcem. To dejanje jo je zaznamovalo, čeprav tega nikoli zares ne prizna. Njena glavna skrb je njen videz pred drugimi: to, kako jo drugi vidijo, je njena edina in konstantna skrb. V peklu najbolj pogreša ogledalo, saj brez njega ne more videti, če je še vedno lepa pred očmi drugih ljudi. V nekem trenutku ji Ines predlaga, da lahko ona postane njeno ogledalo. S tem Sartre prikaže človeka, ki svojo identiteto gradi izključno na pogledu drugega. Ines je po poklicu poštna uradnica in za razliko od Garcina in Estelle nima iluzij o svoji moralni čistosti. Imela je razmerje z ženo svojega bratranca, zaradi česar se je ta ubil. Z Garcinom je v nenehnem sporu in takoj prepozna njegovo strahopetnost ter ga spodbuja, naj prizna, kaj ga zares skrbi. Do Estelle pa je precej manipulativna, a jo hkrati privlači. Že iz prizora, ko Ines postane njeno ogledalo razumemo, da si želi popoln nadzor nad njo, saj želi, da Estelle vidi svet skozi njen pogled. Tako v peklu kot v realnem življenju je Ines sadistično iskrena in v tem delu nekoliko predstavlja glavno idejo Sartrove filozofije. Avtor z njo želi pokazati, da človek ne potrebuje demonov, da bi trpel, saj so zato dovolj drugi ljudje, ki nenehno opozarjajo na tvoje šibkosti.

2.3 Prostor v drami Zaprta vrata

Že iz samega naslova lahko razumemo, da gre v tej drami za zaprt prostor, iz katerega junaki ne morejo zbežati. Prav ta prostor naj bi za avtorja simboliziral pekel. Dejanje se v celoti odvija v eni sami sobi, urejeni v meščanskem slogu. Ta pekel nima ne ognja, ne mučiteljev in niti fizične bolečine. Trpljenje se ustvarja prav s tem prizorom zadušljive sobe, v kateri morajo glavni junaki sobivati. Prisotnost drugih ljudi v tej sobi predstavlja glavno trpljenje in odsotnost ogledal ima tudi močan pomen, saj vsakdo lahko sebe vidi skozi poglede drugih. Sartre povzame to svojo poglavitno misel s stavkom »Pekel, to so drugi«, s katero izrazi temeljno idejo, da človekovo trpljenje in identiteta izhajata iz odnosov z drugimi. Soba je zaprta, brez oken in ogledal, kar pomeni, da liki ne morejo pobegniti ne pred drugimi ne pred sabo.

2.4 O avtorju

Jean-Paul Sartre (1905–1980) je eden ključnih predstavnikov francoskega eksistencializma. Napisal je različna literarna dela: romane (npr. Gnus), drame (Zaprta vrata) in filozofska dela (Bit in nič). V svojih delih prikazuje to filozofijo prav skozi človeške odnose. Sartre se s svojo filozofijo poskuša izogniti ideji determinističnega sveta, v katerem bi bilo vse posledica slepih naravnih in materialnih sil. Trdi, da je človekova zavest zmožna svobodne odločitve in tako pride do njegove znane formule »Obsojeni smo na svobodo!« Svoboda pa ne pomeni, da lahko izbiramo, ali bomo obstajali, temveč kako bomo obstajali. Idejo podkrepi tudi v delu Eksistencializem in humanizem, kjer poudarja, da »Človek doseže eksistenco šele, ko postane tisto, kar se je namenil postati. Tako je prvi pogoj eksistencializma, da vsakemu človeku izroči v posest samega, kakršen je, in naloži vso odgovornost na njegova pleča.« (Lavrin 564: 1967) 

3. Analiza dela Božanska komedija

Božanska komedija (La Divina Commedia) je največje delo italijanskega pesnika Danteja Alighierija in eno najpomembnejših besedil svetovne književnosti. Nastala je v začetku 14. stoletja in jo je napisal v ljudski italijanščini, ne v latinščini, kar je bilo za tisti čas izjemna novost. Pesnitev je razdeljena na tri dele in v sklopu seminarske naloge se bom osredotočil zlasti na Pekel. Dante Alighieri je v Božanski komediji oblikoval eno najvplivnejših podob onostranstva v evropski kulturi. Pesnitev je filozofsko in teološko bogata, saj združuje krščansko vero, klasično mitologijo in srednjeveško svetovno stališče. Na Dantejevo Božansko komedijo so močno vplivali različni intelektualni in kulturni tokovi, med temi je seveda rimska mitologija. Ta mu je zagotovila bogat nabor simbolov in likov, ki spremljajo celotno delo. Iz krščanske mitologije je črpal moralni okvir, idejo greha, pokore in odrešenja. Klasična filozofija pa je prispevala k razumevanju človekove narave, etike in smisla življenja. Tako je Dante združil zgodovinske, mitološke in teološke elemente v koherentno in globoko celoto. (Kastelic 1963) V tem delu avtor opisuje svoje potovanje skozi onostranstvo, ki simbolizira notranji in moralni razvoj posameznika. Cilj Božanske komedije je prav ta, ki ga eksplicitno opisuje Dante sam: »tako po svojih delcih kot v celoti naj bi človeštvo potegnila iz stanja bede tega življenja in ga pripeljala v stanje sreče.« (Capuder 209: 1985) Gre torej za proces duhovnega očiščenja, ki vodi k spoznanju resnice in k bogu.

3.1 Povzetek vsebine dela Božanska komedija

Kot smo že spoznali, je Božanska komedija razdeljena na tri dele: Pekel, Vice in Raj. V peklu Dante potuje skozi devet krogov, v katerih so kaznovani različni grešniki. V tem delu avtor govori o načelu »contrappasso«, kar pomeni, da kazen ustreza strojenemu grehu. V peklu ni sam, saj ga spremlja Vergili, rimski pesnik, ki predstavlja človeški razum. Prav ta figura predstavlja ogromno pomoč za razumevanje dela samega. Tu Dante opisuje podobe greha, trpljenja in pravičnosti. Pekel je tu urejen prostor, kjer vsaka duša nosi pečat svojih dejanj, vse pod nadzorom in logiko božje pravičnosti. Vice pa je kraj, kjer se duše očiščujejo sovjih grehov in se tako pripravljajo na vstajenje v raj. Ob Dantejevi strani zdaj ni več Vergila, toda Beatrice, ki pa predstavlja božjo milost in ljubezen. Grešniki tu morajo pokazati, da so pripravljeni na notranje očiščenje in s tem lahko dokažejo lastni moralni napredek. Ko Dante prispe do raja, doseže popolno povezanost človeka z Bogom. Ta ni samo neka nagrada, ampak cilj celega potovanja, tj. cilj lastnega odrešenja.

3.2 Glavni liki

Glavni junak tega dela je sam Dante, ki potuje skozi tri svetove. Ostali liki so literarni junaki, simboli moralnih in teoloških načel in spremljajo Dantejevo potovanje. Dante sam je torej glavni junak in tudi pripovedovalec, ki pa predstavlja vsakogar, ki se znajde na poti odrešenja. Skozi to potovanje spoznamo njegove dogodivščine in mišljenje. Eden izmed njegovih spremljevalcev je rimski pesnik Vergil, ki simbolizira razum, modrost in človeško znanje. Njegova spremljava je uporabna samo v peklu, saj ne omogoča dostopa do Božjega sveta. Druga Dantejeva spremljevalka ja Beatrice, ki je Dantejeva ljubezen iz resničnega življenja. Dante se je vanjo zaljubil kot devetletni deček in jo je znova ugledal po devetih letih, ko je bila že nevesta drugega bankirja. Njej je posvetil svoj prvi sonet (Capuder 202: 1985). Beatrice ga v Božanski komediji vodi skozi raj in simbolizira ljubezen, vero in milost. Ostali liki so svetniki in zgodovinske osebe, med temi predvsem filozofi, svetniki in teologi. Prisotne so tudi duše, ki se učijo moralne discipline. Vsi ti liki imajo točno funkcijo in pomagajo Danteju k lastnemu napredovanju ter vsak od njih je nek simbol.

3.3 Pekel v Božanski komediji

Dantejev pekel je natančno opisan prostor, poln gibanja, ki vodi od teme k svetlobi. Opis tega prostora velja tudi za dragocen prispevek o podobi pekla. Vse je tu razporejeno po natančni logiki, kjer v vsakem krogu najdemo raznorazne grešnike. Na dnu pekla je Lucifer, na vrhu pa Jeruzalem. Taka ureditev pekla predstavlja moralni red vesolja, kjer je vsaka duša tam, kamor jo pripeljejo lastna dejanja. Dante tu opisuje natančno vse prostore, osebe in njihovo vlogo. Vse to deluje kot nek človeški strah pred grehom in moralnim zlom, kar bi ljudi spodbujalo k notranjemu očiščenju.

3.4 O avtorju

Dante Alighieri se je rodil leta 1265 v Firencah kot sin notarja. Po letu 1300, v času njegovega izgnanstva, se je približal svetu umetnosti, poezije in filozofije. Prav v tem obdobju nastaneta dve njegovi pomembni deli: Gostija in O ljudskem jeziku, kjer se zavzema za uveljavitev italijanščine. Dante Alighieri je bil izrednega pomena tudi iz vidika jezika, predvsem z delom De vulgari eloquentia. S svojima razpravama je postavil vprašanje jezika, ki je značilno poglavje italijanske lingvistike. Vprašanje se je nanašalo na t. i. ljudski jezik, ki je bil jezik vsakdanje komunikacije v srednjeveški Italiji in se je razvil iz latinščine. Dante je zastavil ključno vprašanje, kateri od obeh jezikov naj bo jezik literarne produkcije. Po njem pa je vprašanje jezika za skoraj dve stoletji izumrlo in »šele v času humanizma se začno intelektualci spet zanimati za vprašanja razvoja jezika in jezikov.« (Grgič 2003 :73) Tako Dantejevo delo predstavlja ogromno pomoč tudi za sodobne jezikoslovce.

4. Primerjava obeh del

Drama Zaprta vrata in Božanska komedija sta deli, ki sta nastali v časovno precej odmaknjenih obdobjih, kjer so prevladovale različne teorije, prepričanja in načela. Ena izmed glavnih razlik je seveda zvrst, saj so Zaprta vrata drama, Božanska komedija pa je pesnitev. Deli pa sta za primerjavo izjemno zanimivi predvsem iz vidika predstave pekla, ki vsebuje tudi ključne moralne in krščanske vrednote. Prav tako primerjava omogoča razumevanje teh značilnosti v različnih zgodovinskih kontekstih, kar je lahko odlično izhodišče za obravnavo teh dveh del v razredu.

4.1 Predstave pekla v dveh delih

Osrednji dogajalni prostor v obeh delih je pekel, ki pa je predstavljen na popolnoma drugačen način. Dantejev pekel je zelo natančno opisan in avtor sklicuje na krščansko podobo pekla. Sartrov pekel pa je samo ena soba, brez izhoda in niti ne vemo točno, kako je ta zgrajena. Ta kontrast kaže, da pri Danteju obstaja možnost poti k odrešenju, pri Sartru pa prevlada nek nered. Sama soba v drami Zaprta vrata niti ne odraža pekla v pravem smislu besede, saj se ta ustvari, ko so ljudje v odnosu z drugimi. Hierarhičen in strukturiran pekel v Božanski komediji pa odraža božjo pravičnost, kjer je Bog izhodišče vsega. Prav ta razporeditev obeh peklov predstavlja, kako je človek svoboden. Dante lahko svobodno potuje skozi pekel, vic in raj, toda je vedno pod Božjimi načeli, se pravi, da je pred Bogom odgovoren. Pri Sartru se nedoločenost prostora pokaže tudi v svobodi glavnih likov, saj je ta za njih absolutna in je človek popolnoma odgovoren za svoja dejanja, brez možnosti izgovora na božji načrt.

4.2 Odrešitev v dveh delih

Odrešitev je v obeh delih predstavljena na različen način, vendar je v obeh primerih tesno povezana s podobo pekla: ta namreč ne deluje zgolj kot kazen, temveč tudi kot simbol duhovnega očiščenja in poti k spoznanju, ki vodi k odrešitvi. Dante skozi svoje simbolno potovanje postopoma doseže odrešitev, saj je celotna zgradba onostranskega sveta premišljeno urejena tako, da ga vodi od greha prek očiščenja k spoznanju in končni združitvi z Bogom. Prostor v Božanski komediji tako ni le ozadje dogajanja, temveč odraža notranjo duhovno pot junaka. Tako Dante dopušča možnost odrešenja, ki je pot, ki vodi iz teme proti svetlobi. Pri Sartru odrešitev ni mogoča, se saj liki morajo konstanto soočati z lastnimi napakami in to za celo življenje. S tem avtor izpostavi svojo glavno idejo o eksistencializmu.

4.3 Primerjava likov v obeh delih

Liki v obeh delih imajo precej drugačen odnos do prostora, do kazni in do možnosti odrešitve. V obeh delih so postavljeni v poseben, simbolno nabit prostor onostranstva. V tem prostoru razkrijejo notranja stanja, moralne odločitve in pogled na odrešitev. Dante je v Božanski komediji hkrati literarni lik in alegorija človeka, ki išče smisel in pot k Bogu. Že na začetku prepozna svoje grehe in s pomočjo drugih spremljevalcev začne svojo pot do odrešitve. Njegova pot je dinamična in razvojna. Fizično trpljenje, ki ga vidi skozi to potovanje, ima vzgojni namen, da lahko na koncu doseže odrešitev. Sartrovi liki pa so drug drugemu rabelj in drug drugemu ogledalo svojih grehov in laži. Tu se liki ne spreminjajo in ne napredujejo, njihova kazen je nezmožnost spremembe. Čeprav oba avtorja izhajata iz filozofskih pogledov, razlika je v tem, kako se oni soočajo z resnico. Likom v Božanski komediji ponujajo upanje, likom v Zaprtih vratih pa ne.

4.4 Aktualnost motivov pri Sartru in Danteju danes

Čeprav sta Dantejeva Božanska komedija in Sartrova drama Zaprta vrata nastali v različnih zgodovinskih, filozofskih in kulturnih okoliščinah, se njune temeljne teme izkažejo za izjemno aktualne tudi v sodobnem času. Vprašanja smisla so spremljala človeka že od vsega začetka in še danes se s tem soočamo. Različni zgodovinski konteksti in filozofska mišljenja seveda vplivajo na nastanek določenega dela in se zato posamezne teme spreminjajo glede na okoliščine. Dantejevo delo predstavlja zelo natančen opis onostranstva, kot ga poznajo krščanska načela in »za tako velik literarni, znanstveni in filozofski podvig se je moral pesnik vsekakor temeljito šolati.« (Capuder 204: 1985) Skozi stoletja so si ljudje ustvarjali številne predstave o tem peklu, kar je potem zapisal tudi Sartre. Njegova podoba pekla je popolnoma drugačne od Dantejeve in je predvsem rezultat družbenih in psiholoških pritiskov. Tako lahko obe deli beremo tudi kot kritiko človekovega odtujenega položaja v svetu, kjer se meja med duhovnim in materialnim, resničnim in navideznim vse bolj širše. Sartrov pogled na pekel lahko danes razumemo v luči sodobne družbe, ki temelji na nenehnem pogledu in presoji drugih. Estelle, Garcin in Ines nočejo takoj priznati svoje krivde, vendar so takoj pripravljeni poslušati krivde drugih. Na podlagi teh pa se celo norčujejo iz njih in tako le povečajo njihov občutek krivde ali nelagodja. Danes se to vidi predvsem na družbenih omrežjih, kjer se človek, podobno kot trije liki, sooča z vprašanjem, kako ga drugi vidijo, ocenjujejo in vrednotijo. V digitalni dobi ogledala niso več fizična, temveč virtualna in utelešena v všečkih, sledilcih in komentarjih. Ko človek pade v to mrežo pogledov, se rodi ta nova oblika pekla, prav kot jo je Sartre opisal. Pekel torej ni nujno nek fizični prostor trpljenja, kjer se človek sooča z odgovornostjo za lastno digitalno podobo, ki pogosto nadomesti resnično identiteto. V svetu, v katerem se otroci že kot zelo mladi soočajo z družbenimi omrežji, je to delo bistvenega pomena za razumevanje te nevarnosti in za ozaveščanje.  

5. Obravnava dveh del znotraj pouka

Tako Zaprta vrata kot Božanska komedija imata svoj prostor znotraj učnega načrta pri slovenščini in oba prispevata k razumevanju pomembnih filozofskih in zgodovinskih kontekstov. Dramo Zaprta vrata bi v gimnazijskem učnem načrtu najprimerneje obravnavali v tretjem letniku, ko dijaki že poznajo osnovne literarne pojme in imajo razvito sposobnost abstraktnega mišljenja. V učnem načrtu to ni izrecno zapisano, vendar lahko sklepamo, ker to obravnavamo v sklopu svetovne književnosti v drugi polovici 20. stoletja in v sklopu eksistencializma, kar običajno najdemo v berilih za tretji letnik. Taka oblika pekla v razredu odpira številna vprašanja, vezana predvsem na odnos med posameznikom in družbo. Dijaki lahko razmišljajo o sodobnih oblikah pekla, ki se lahko pojavi v obliki družbenega pritiska, potrebe po potrditvi in strahu pred izključitvijo. Primerjalno delo, Božanska komedija, se lahko uvodoma predstavi v prvem letniku v okviru književnosti srednjega veka v Evropi in na Slovenskem. Učitelj pri tem izpostavi zgodovinski in verski kontekst ter osnovne značilnosti alegoričnega prikaza. S tem dijaki spoznajo tradicionalno vizijo onostranstva. Didaktična vrednost Pekla je izjemna, saj dijakom omogoča vpogled v srednjeveški način razmišljanja in tedanji moralni red. Ob analizi besedila lahko dijaki spoznavajo, kako Dante s pomočjo podob in simbolov razkriva temeljne resnice. Tudi v tem primeru nimamo natančnih podatkov o tem, v katerem letniku naj bi obravnavali to delo, vendar to lahko sklepamo. Prav tako učni načrt prepušča učitelju precej svobode pri časovni obravnavi teh del, predlaga pa, da sledi nekemu kronološkemu zaporedju. Pri didaktični izvedbi dijaki spoznajo prej Božansko komedijo potem pa Sartrovo dramo Zaprta vrata. Pri tem se predpostavlja, da Božansko komedijo že poznajo kot kulturni in literarni temelj, Zaprta vrata pa služijo kot sodobna reinterpretacija istih tem: greha, kazni, svobode in odrešitve. Primerjava dveh del v razredu lahko odpira tudi pomembna vprašanja, vezana na zgodovino. Z branjem teh dveh del lahko dijaki spoznajo dve med seboj različni obliki kazni in s tem lahko analizirajo, kako se pojem kazni spreminja od srednjega veka do sodobnosti. Različne oblike kazni lahko odpirajo vprašanje o tem, ali je hujša zunanja kazen ali notranje trpljenje. Pri tem pa bi lahko razumeli, kako sodobni človek razume odgovornost brez božjega okvirja. Primerjave bi se lotili v tretjem letniku, po obravnavi Sartrove drame. Pri tem bi ponovili temelje Božanske komedije in izvedli primerjavo.

5.1 Cilji učne obravnave

Primerjava Dantejeve Božanske komedije in Sartrove drame Zaprta vrata je odlična priložnost za uresničevanje ciljev književnega pouka, kot jih določa Učni načrt za slovenščino v gimnaziji (2008). Obravnava obeh besedil naj bi omogočila dosego različnih splošnih ciljev, zapisanih v učnem načrtu za gimnazijo. Med temi je predvideno, da bodo dijaki sistematično analizirali lastna in tuja besedila z različnih vidikov, s čimer bodo utrjevali in nadgrajevali svoje jezikovne, slogovne, metajezikovne in nebesedne sporazumevalne zmožnosti. Analiza teh dveh tujih besedil lahko omogoča prav to. Pri tej analizi je bistvenega pomena tudi da: »Dijaki/dijakinje razvijajo zmožnost literarnega branja kot specifično podvrsto sporazumevalne zmožnosti. Usposabljajo se za branje in interpretacijo literarnih besedil: doživljajo, razumevajo, aktualizirajo in s pomočjo svojih izkušenj, književnega znanja in splošne razgledanosti vrednotijo ter poimenujejo idejno-tematske in slogovno¬kompozicijske plasti literarnih besedil iz domače in prevodne sodobne, novejše in starejše književnosti.« (Učni načrt za gimnazijo – slovenščina 2008: 7) Takšna analiza torej neposredno podpira uresničevanje ključnih ciljev pri pouku slovenščine, saj dijakom omogoča, da pridobljeno znanje uporabijo pri razumevanju kompleksnih literarnih struktur in pomenov v različnih literarnih kontekstih. S primerjavo tujih literarnih del dijaki razvijajo sposobnost prepoznavanja splošnih tem in značilnih literarnih postopkov, s čimer poglabljajo svoje kritično mišljenje. S tem pa lahko razumejo, kako zgodovinski in kulturni okvir vpliva na nastanek in pomen literarnega dela, kar jih opozori, naj besedilo berejo v duhu časa, v katerem je nastal. Tako analiza ne prispeva le k boljšemu razumevanju umetnostnega besedila, ampak pomembno pomaga tudi pri razvijanju celostne bralne zmožnosti, ki sodi med osrednje cilje učnega načrta za slovenščino v gimnaziji. Prav tako pa »Dijaki/dijakinje se ob razvrščanju besedil sistematično seznanjajo z razvojem slovenske knji¬ževnosti in s sočasnimi smermi, z avtorji in deli iz evropske oziroma svetovne književnosti ter prek tekstnokontekstnih primerjav, presoj in medpredmetnih povezav razvijajo medkulturno zmožnost.« (Učni načrt za gimnazijo – slovenščina 2008: 7) Z uspešno analizo teh dveh besedil dijak/dijakinja dokaže, da ima razvito bralno zmožnost na stopnji kultiviranega bralca. Dijak zmore celovito doživeti besedilo, razčleniti njegovo vsebino in obliko, ga umestiti v kontekst ter kritično vrednotiti skozi osebno izkušnjo, literarno znanje in splošno razgledanost. To zmožnost lahko dokaže z: - glasnim/tihim samostojnim branjem literarnih besedil - razlago vsebine in oblike prebranega besedila - uvrstitvijo prebranega besedila v kontekst - kritičnim opredeljevanjem do prebranega - aktualizacijo tem in idej v prebranem besedilu - z uporabo ustreznega načina razvijanja teme in besedilne vrste (Učni načrt za gimnazijo – slovenščina 2008: 37–38)

5.2 Metode in oblike dela

Analize in primerjave Dantejeve Božanske komedije in Sartrove drame Zaprta vrata se znotraj pouka lahko lotimo na različne načine. Pri pouku književnost je smiselno uporabiti kombinacijo več učnih metod in strategij, ki dijakom omogočajo lažje in poglobljeno razumevanje obeh del in aktivno sodelovanje pri pouku. Na samem začetku moramo predpostaviti, da dijaki ti dve deli poznajo kot obvezna berila znotraj učnega načrta za slovenščino v gimnaziji. Delo z besedilom je v tem primeru bistvenega pomena ne samo za samostojno branje, toda tudi za skupno razlago določenih pomembnejših odlomkov. Najprej bi pri obravnavi uporabil metodo razlage, saj je razumevanje konteksta obeh besedil ključno za njihovo primerjavo. Učitelj bi tako dijakom predstavil zgodovinsko ozadje Dantejevega srednjeveškega sveta in Sartrov eksistencialistični okvir. Taka razlaga bi vključevala tudi kratko predstavitev simbolne strukture Božanske komedije, torej zakaj se Dante spušča v pekel, vic in raj. Poleg tega bi vključil tudi osnovne temeljne Sartrove filozofije, ki so znotraj drame bistvenega pomena. Na ta način bi dijaki dobili nujno podlago za nadaljnjo samostojno analizo. Temu sledi pogovor kot interaktivna metoda, pri kateri bi dijaki izražali svoje razumevanje prebranega in razmišljali o vprašanjih kot so: Kaj pomeni pekel pri Danteju in kaj pri Sartru? Kako se razlikuje njuna predstava o kazni in svobodi? Pogovor cilja k temu, da dijaki izražajo lastno mnenje, primerjajo različne poglede in na podlagi tega razvijejo argumentacijo. Učitelj bi lahko usmerjal razpravo tako, da dijaki prepoznajo podobnosti in razlike v etičnem in filozofskem sporočilu obeh del. Zelo učinkovit pristop pri tej temi je diskusija, kjer dijaki zagovarjajo različne poglede o prebranem. Diskusija je lahko osredotočena na ta vprašanja: ali obstaja več svobode v Dantejevem ali Sartrovem peklu? Ali je človek po smrti kaznovan od zunaj ali predvsem od samega sebe? Ali ima človek izhod iz lastnih grehov? Diskusija krepi logično mišljenje, retorične spretnosti in predvsem sposobnost poslušanja drugih. Ta metoda nekoliko nadgrajuje pogovor in jo je smiselno uporabiti, ko dijaki že poznajo osnovno vsebino obeh del. Dijaki lahko tudi argumentirajo, katero besedilo bolje prikazuje človeško naravo, kako različni časovni in filozofski okvirji vplivajo na predstavo o moralnosti ali kako liki reagirajo na kazen in trpljenje. Analiza teh dveh del omogoča tudi zanimivo medpredmetno in znotrajpredmetno povezovanje. Obe deli izpostavljata pomembne filozofske in zgodovinske prvine. Književnost tako lahko povezujemo tako s filozofijo, kot z zgodovino, kar ustreza sodobnim didaktičnim standardom. Prav tako lahko potegnemo vzporednice z drugimi literarnimi deli, da bi ugotavljali, kako so si drugi avtorji predstavljali te pojme.  

5.3 Potek učne ure

FAZA	DELO UČITELJICE	DELO UČENCEV
UVODNA MOTIVACIJA	Dijakom na tablo projiciram dve podobi: Dantejev pekel in zaprto sobo drame Zaprta vrata. Postavim vprašanje: »Kaj za vas pomeni pekel?«	Dijaki opisujejo svoje predstave o peklu, razmišljajo o razliki med fizično in psihološko kaznijo, izpostavljajo sodobne primere.
NAJAVA BESEDILA	Napovem, da bodo dijaki primerjali dve besedili in da bomo raziskovali, kaj pomeni trpljenje brez Boga in kaj odrešenje z Bogom.	Dijaki poslušajo napoved in poskušajo predvideti, v čem bi se ti dve predstavi pekla lahko razlikovali.
NAPOVED UČNIH CILJEV	Dijaki bodo spoznali različne predstave pekla in bodo razvili sposobnost filozofske interpretacije literarnih del.	Dijaki si zapišejo cilje in postavljajo vprašanja o pojmih, ki jih ne razumejo (eksistencializem, odrešitev ipd.).
UMESTITEV V KONTEKST	Na kratko predstavim zgodovinski in filozofski okvir obeh del: srednjeveško misel o odrešenju in eksistencializem.	Dijaki primerjajo okoliščine nastanka obeh del.
GLASNO INTERPRETATIVNO BRANJE	Izberem ključni odlomek iz Dantejevega pekla (tretji spev, stran 6) in iz Sartra (strani 51 in 52). Dijaki berejo po vlogah.	Dijaki berejo odlomke in skušajo razumeti vzdušje in zgradnjo vsakega sveta.
PREMOR, IZRAŽANJE DOŽIVETIJ	Vprašam: »Kako se v teh dveh odlomkih kaže trpljenje? Katere občutke vzbuja?«	Dijaki izražajo doživetja, primerjajo čustva ob obeh besedilih, izpostavljajo razlike v prostoru in dojemanju kazni.
RAZČLEMBA BESEDILA (analiza z razumevanjem)	Osredotočam pozornost na tri elemente: prostor, možnost odrešitve in like. To lahko potem prikažem tudi s tabelo.	Dijaki izražajo svoja mnenja in pomagajo pri sestavi tabele.
RAZČLEMBA BESEDILA (sinteza z vrednotenjem)	Vprašam, če obstaja več svobode v Dantejevem ali Sartrovem peklu. Aktualiziram temo v sodobni kontekst (družbena omrežja).	Dijaki lahko podajo lastne izkušnje in razvijajo kritično mišljenje.
NOVE NALOGE	Dijakom podam domačo nalogo (krajši esej o tem, kako se danes kaže pekel).	Dijaki doma razmislijo in napišejo esej. 6. Sklepne ugotovitve Pri pouku književnosti za slovenščino v gimnaziji se soočamo z raznoraznimi besedili, tako z domačimi kot s tujimi. Dela so lahko odlično izhodišče tudi za obravnavo drugih tem in za medpredmetno povezovanje. Dantejeva Božanska komedija in Sartrova Zaprta vrata sta obvezni besedili znotraj učnega načrta za slovenščino v gimnaziji. Deli predstavljata pomembno ločnico v zgodovini svetovne literature. Z vidika obravnavanih vsebin je priporočljivo, da se Božanska komedija obravnava pred Sartrovo dramo. Na tak način sledimo tudi nekemu kronološkemu smislu. Teme, ki jih srečujemo v Dantejevi pesnitvi, lahko na podlagi Zaprtih vrat razumemo na drugačen način. Kot smo lahko razumeli iz analize in primerjave, deli odsevata načela in značilnosti časa, v katerem sta nastali. Prav zaradi tega je primerjava dveh del izjemno zanimiva in uporabna za šolsko rabo, saj lahko s tem povezujemo raznorazne predmete. Pri tem je priporočljivo, da svojo pozornost osredotočamo predvsem na različno predstavo pekla, kazni in možnosti odrešitve. Za didaktične namene je ta kontrast izjemno koristen, saj učence spodbuja k razmisleku o smislu morale v sodobnem svetu brez trdnih verskih temeljev. Primerjava med krščansko, hierarhično zasnovano predstavo pekla pri Danteju in eksistencialistično, psihološko razsežnostjo pekla pri Sartru odpira prostor za pogovor o tem, kaj danes sploh pomeni biti moralen in odgovoren posameznik. Z učnimi strategijami in metodami lahko pri dijakih dosežemo zastavljene cilje, v skladu z učnim načrtom za slovenščino v gimnaziji. 7. Omejitve pri primerjavi dveh del pri pouku Obravnava in primerjava teh dveh del seveda zahteva ogromen trud tako iz strani dijaka kot iz strani učitelja, ki mora snov pripraviti in podati na čim boljši način. Prav zaradi tega mora izvajalec učnega procesa razmišljati o takih učnih metodah in strategijah, ki naj bojo najprimernejše za to določeno snov. Pri komaj omenjenem didaktičnem pristopu lahko naletimo na številne prednosti, toda se lahko pojavijo tudi določene omejitve. Ena izmed glavnih prednosti je to, da dijaki s tem delom razvijajo zmožnost kritičnega mišljenja in filozofskega razumevanja. Z različnimi metodami lahko med seboj primerjajo različne ugotovitve. Taka primerjava in didaktični pristop omogočata tudi integracijo književnosti, filozofije in zgodovine ter je to medpredmetno povezovanje bistvenega pomena tudi z namenom, da je učna snov za dijake čim bolj zanimiva. Seveda pa vse to spodbuja in razvija tudi pogovor o sodobnih družbenih in etičnih vprašanjih. S tem lahko delo aktualiziramo in dijaki lahko to povezujejo tudi z lastnimi izkušnjami iz vsakdanjega življenja. To pomeni, da obravnavane vsebine niso več zgolj teoretične ali odmaknjene od realnosti, temveč postanejo del širšega družbenega dogajanja. Aktualizacija dela torej spodbuja dijake, da aktivno razmišljajo o tem, kako se obravnavane teme kažejo v njihovem okolju. Pri obravnavi teh dveh del in pri njuni primerjavi lahko pride tudi do nekaterih težav. Zahtevnost vsebine, filozofska in krščanska terminologija lahko povzročajo številne omejitve, ki lahko otežujejo in upočasnijo potek učnega procesa. Take omejitve se lahko pojavijo pri pomanjkanju predhodnega poznavanja zgodovinskega konteksta, ki je, kot smo analizirali, bistvenega pomena za razumevanje dveh del. Zaradi tega se lahko pojavi tudi možnost nerazumevanja eksistencialističnih pojmov brez dodatne razlage. To težavo lahko učinkovito odpravimo, če vnaprej poskrbimo za jasno in poglobljeno razlago obravnavane vsebine. Pomembno je, da učitelj dijakom omogoči razumevanje osnovnih pojmov in konteksta, preden pričnejo z analizo in primerjavo. To lahko dosežemo z razlago zgodovinskih, filozofskih in drugih kontekstov, v katere sta deli vključeni. Pripravimo lahko tudi delo za samostojno učenje, s katerim se dijaki že vnaprej seznanijo z vsebino in so tako bolje pripravljeni na nadaljnje delo pri pouku.   8. Zaključek Primerjava Sartrove drame Zaprta vrata in Dantejeve Božanske komedije ponuja izjemno priložnost za razumevanje dveh različnih, a med seboj dopolnjujočih se pogledov na človeka, njegovo odgovornost in predstavo o onostranstvu. Čeprav deli nastaneta v popolnoma različnih zgodovinskih, filozofskih in kulturnih okoliščinah, ju povezuje skupno izhodišče – raziskovanje človekove notranjosti in vprašanja smisla bivanja. Dante v Božanski komediji skozi simbolno potovanje od teme k svetlobi raziskuje odnos med grehom, kaznijo in odrešitvijo, pri čemer temelji na krščanski teologiji in veri v božjo pravičnost. Sartre pa v svojem delu ponuja popolnoma nasproten pogled: tu pekel ni kraj, ki bi ga ustvaril bog in nima ustaljenih podob o peklu. Tu je pekel stanje človekove zavesti, ki jo oblikujejo odnosi z drugimi. Človek je tu sam odgovoren za svoje trpljenje. Didaktično ima primerjava teh dveh del izjemno vrednost, saj dijakom omogoča, da razumejo razvoj evropskega mišljenja od krščanskih misel do eksistencialistične filozofije, ki bo vplivala tudi na pogled na svet. Učitelj lahko dijake spodbuja k razmišljanju o etičnih in moralnih vrednotah, o načinih kaznovanja in o različnih predstavah onostranstva. Tak pristop spodbuja povezovanje književnosti s filozofijo in zgodovino. Dijake pa navaja k samostojnemu razmišljanju o človekovi vlogi v svetu brez enotnih moralnih meril. Prav ti dve značilnosti sta ključni in zelo koristni pri obravnavi teh dve del, kar lahko dosežemo s primernimi učnimi metodami in strategijami. Sodobni pouk književnosti bi moral zato težiti k takšnim primerjalnim pristopom, ki omogočajo večplastno razumevanje literature in družbe. Izvedba take vrste pouka lahko je težavna, toda s tem lahko dijaki razvijajo sposobnost kritičnega mišljenja, kar je eden izmed glavnih ciljev pri pouku književnosti. Primerjava Danteja in Sartra tako ni samo literarna analiza, saj postane izziv za dijake, da razmišljajo o človeku kot ustvarjalcu lastne usode. 9. Viri in literatura Alighieri, D. (1985). Božanska komedija: izbor. Mladinska knjiga. Lavrin, J. (1967). Sartre in eksistencializem. Sodobnost (1963), 15(1), 561–575. Grgič. M. (2003). Dante in vprašanje jezika : med filologijo, stilistiko in filozofijo jezika. Tretji dan (Ljubljana), 32(1/2), 70–74. Kastelic, J. (1973). Dante Alighieri: Božanska komedija. Sodobnost (1963), 21(7), 698–700. Sartre, J-P. (2007). Zaprta vrata. Študentska založba. Ambrož, D., Hedžet Krkač, M., Končina, M., Križaj Ortar, M., Krvavica, S., Krakar Vogel, B., Poznanovič, M., Virk, T., Židan, S., (2008). Učni nart: Slovenščina – gimnazija: splošna, klasična in strokovna gimnazija: obvezni predmet in matura (560 ur). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2021/programi/media/pdf/un_gimnazija/un_slovenscina_gimn.pdf Ujeti v meta realnost prostora svobode, pogledov in nadzora. https://veza.sigledal.org/prispevki/ujeti-v-meta-realnost-prostora-svobode-pogledov-in-nadzora?utm_= Dostop: 18. 10. 2025