Patizanstvo.si za Mladino
Predloga za članek o spletišču Partizanstvo.si za Mladino 17. okt. 2025
Zbirka 9000 slovenskih partizanskih obeležij je nastala bolj kot ne naključno, iz navdušenja nad možnostjo vpisovanja raznih reči na javni spletni zemljevid. Leta 2013 sva z ženo začela postavljati nanj partizanske spomenike, na katere sva naletela na kolesarskih izletih in planinskih turah in za katere se je zdelo, da so pozabljeni. Čez čas so se popisovanju pridružili študentje zgodovine na FF UL v okviru svojih seminarskih nalog, tovariši iz borčevskih organizacij in drugi prostovoljci z željo kombinirati svoje rekreativne dejavnosti, orientacijske in računalniške spretnosti ter kulturnozgodovinski interes (v smislu obujanja vrednot antifašističnega uporništva, svobode in solidarnosti) -- doslej več kot sto sodelavcev. Danes taka početja spravljamo pod oznako občanske znanosti oziroma skupnostnega raziskovanja. Posebnost našega projekta je, da ga v življenje ni poklicala kaka inštitucija ali organizacija in da je v celoti zastonjkarski: novo spletišče nam je zastonj napravil wikipedist in robotik Mihael Simonič, strežniški prostor in domeno smo s pomočjo CTK dobili zastonj pri Arnesu, na spomeniške fotosafarije se vozimo brez potnih nalogov in dnevnic, spomenike vpisujemo na svojih domačih računalnikih, ur, preživetih za strojem, nikamor ne pišemo in nikomur ne izstavljamo računa zanje. O tem, kateri spomenik spada v našo zbirko in kateri ne, se trdo jedro sodelavcev uskladi po e-pošti, na servisnih straneh projekta na Wikiverzi ter na občasnih delavnicah in piknikih. Za zgled sta nam Wikipedija in projekt OpenStreetMap, ki prav tako vse podatke s fotografijami vred dajeta v prosto uporabo pod licencami CC. Kljub temu, da nas nihče ne plačuje, se nam delo splača in obilno obrestuje: bogati nas dober občutek, da smo opravili veliko in potrebno delo, ki se ga pred nami ni lotil nihče; doslej natisnjeni spomeniški zborniki so zastareli ali omejeni na posamezne občine, državni Register kulturne dediščine na spletnem zemljevidu pa se je zadovoljil le z 2700 partizanskimi obeležji (manj kot tretjino naše zbirke) in noče vpisati nobenega več niti popraviti očitnih napak v svoji bazi. Podatki naše partizanske spomeniške zbirke pridejo prav sorodnikom padlih partizanov in civilnih žrtev, pomagajo pri čiščenju in dopolnjevanju registra žrtev druge svetovne vojne na portalu Sistory, pri dopolnjevanju krajevnih gesel na Wikipediji s poglavjem o drugi svetovni vojni, spodbudili so digitalizacijo slovenske knjižne, revijalne in arhivske partizanike, za zgled smo podobnim početjem onstran državnih meja. Veliko bo še dela s poenotenjem in ažuriranjem zbirke, pa ne le zaradi občasnih vandalskih dejanj, ampak tudi z vpisovanjem na novo postavljenih, na ozemlju Slovenije in v sosednjih državah; v zadnjem času je največ spotikavcev, vgrajenih v tlak pred hišami, od koder so okupatorji vodili žrtve v koncentracijska taborišča in v smrt. Partizanstvo se skratka prek zbirke spomenikov vrača v slovensko javno zavest ne kot stvar "gošarjev", "hostarjev", "banditov" in "zločincev", kakor so partizane imenovali okupatorji in njihovi domači pomagači, ampak kot visok zgled samostojnega, pogumnega in zgodovinsko odgovornega obnašanja.
Nazaj na Objave: Miran Hladnik.