Nataša Kramberger: Primerljivi hektarji

UVOD

Seminarska naloga prinaša primer možne obravnave domačega branja za roman Primerljivi hektarji, avtorice Nataše Kramberger, ki bo vključen v nov učni načrt za slovenščino v gimnaziji. Seminarsko nalogo bom začela s predstavitvijo avtorice in nato še njenega dela Primerljivi hektarji. Gre za sodobno literarno delo, ki ima v tem kontekstu poseben potencial, saj se neposredno navezuje na aktualna vprašanja, ki se tičejo posameznika in širše družbe. Roman Primerljivi hektarji združuje liričnost, avtobiografski uvid v življenje mlade kmetovalke, dokumentaristični zapis ter družbeno kritiko. Oblikovan je kot pripoved v setvenem koledarju. Glavne tematike so ekološko kmetovanje, birokracija, spopad med naravo in kapitalom, življenje med mestom in podeželjem. Predlog didaktične obravnave romana je primeren za tretji ali četrti letnik gimnazije. Namen obravnave je celostno doživljanje romana, povezovanje s sodobnimi družbenimi vprašanji ter razvijanje kritičnega mišljenja. Poudarek je na etapnem branju, problemsko-ustvarjalnem pristopu, poglobljenem kritičnem branju, slogovni ter žanrski analizi in nato še inovativnem zaključnem ocenjevanju v obliki okrogle mize. Obravnava je razdeljena na 7 šolskih ur, kjer bo zadnja ura namenjena ocenjevanju. Cilj je spodbuditi dijake k refleksiji, samostojnemu vrednotenju in aktivnemu sodelovanju. Z branjem si prizadevamo vzgojiti kultiviranega bralca, ki je razgledan po literarnem sistemu.

Nataša Kramberger: Primerljivi hektarji

Nataša Kramberger, rojena 14. aprila 1983 v Mariboru, je slovenska pisateljica in novinarka. Otroštvo je preživela v Jurovskem dolu in obiskovala tamkajšnjo osnovno šolo, nato pa nadaljevala šolanje na II. gimnaziji v Mariboru. Občasno živi v Jurovskem dolu in Berlinu. Leta 2009 je ustanovila društvo Zelena centrala v Jurovskem dolu in prevzela kmetijo ter se začela ukvarjati z ekološkim kmetijstvom, naravno gradnjo in organizacijo delavnic ter dogodkov. Na podlagi prvega projekta o zbiranju odpadnega tekstila, iz katerega izdelujejo vrečke, žakeljčke, ki jih predajo naprej skupaj z zgodbo o tekstilu, poimenovan Polne vreče zgodb, je nastal scenarij za dokumentarni film, ki ga je režirala Hana Kastelicova. Najbolj znano delo Nataše Kramberger je roman Nebesa v robidah: roman v zgodbah, ki je izšel leta 2007 in je bil nominiran za nagrado kresnik. Kasneje, leta 2010, je za ta roman prejela nagrado Evropske unije za književnost.

Knjiga Primerljivi hektarji je izšla leta 2017. Roman Primerljivi hektarji je pripoved v setvenem koledarju, razdeljen na dvanajst poglavij, naslovljenih po mesecih (oktober, november, december do septembra). Tudi ta roman ima močne avtobiografske elemente, saj prikazuje novo poglavje v avtoričinem življenju. Govori o začetkih dela na zastareli kmetiji brez elektrike in brez orodja, ki jo je prevzela avtorica leta 2015, ne da bi vedela, v kaj se spušča. Ta prostor ima v njenem srcu posebno mesto, saj je tu odraščala. Nataša Kramberger se je ob opozorilu babice morala soočiti s težavami in preizkušnjami: poplave, suše, toče, uničevanje okoliške zemlje z monokulturnim kmetijstvom in živinorejo izven proporcev. Pripoveduje o dvojnem življenju med mestom in deželo ter o nujnosti dialoga med tema dvema. Dialog je še posebej pomemben v času podnebne krize, ko je ekološko kmetovanje zelo oteženo. Začne se jeseni, v času sajenja sliv, sledi nekaj epizod o boju z naravo in tegobami, ki jih povzroča kmetijstvu. Pripovedovalka, ki je sama pisateljica, se po več desetletjih bivanja v tujini vrača domov. Odločila se je in sprejela priložnost, da postane mlada prevzemnica kmetije. (LUD Literatura 2017) Kmetijo želi rešiti, medtem pa spoznava prepletenost velemesta in podeželja ter spoznava zgrešenost svojih predstav. V mestu si prizadeva za ohranitev dreves, na vasi pa znanci njenega namena ne jemljejo resno, da bo postala kmetica, celo njena babica podvomi. Prav oma, kot ji pravi v romanu, ji zada hud udarec, ko podvomi vanjo in pravi, da je treba delati na kmetiji. Ukvarjati se mora z raznimi nadlogami birokracije do nakupa mehanizacije. Namesto da bi se ukvarjala s kmetijstvom samim, s starimi sortami jabolk, jo presenetijo druge tegobe. Sedaj se mora ukvarjati z molji, sršeni, osati in birokracijo kmetijskega ministrstva. Poetična pripoved pa ni le to, ampak sega tudi globlje do družinskih skrivnosti več generacij in povezovanja preteklosti s sedanjostjo. Gre za niz poglavij, ki iz vsakdana pisateljice, ki pripoveduje o dogajanju, o tem, kako se mora priučiti kmetovanja in vsega kar spada zraven. Starejši ji ves čas grozijo in pravijo, da ne bo zmogla, da je preveč odtujena od narave. Kot ekološka kmetovalka se želi otepati pretiranega škropljenja in gnojenja, kot ji vsi svetujejo. Vendar se ne pusti in pove, da nima mehanizacije in birokracije, zato se jim zdi sumljiva. Med vsem tem dogajanjem išče svojo pot, ki ni lahka, zato v romanu prevladuje obup, ko npr. pride suša, nato močne nevihte, ki ruvajo drevje, pozeba v aprilu. Tako obupuje nad vsem, kaže utrujenost, a hkrati vzhičenost nad močjo narave, ko pokrije dno prikolice z lastnim ječmenom, ko ptice napolnijo gnezda, ko je zemlja po snegu prhka in kaže na dobro letino itd. Razpeta je med dva svetova. Z njive drvi na literarni večer v Berlin, nato nazaj domov, kjer se mora soočiti s plevelom, ki je v tem času zrastel. Pri tem pa ji nečimrni sosedje nič kaj ne olajšajo zadev, ampak samo še jemljejo ostanke poguma. Roman prikazuje birokratsko primerjanje malih kmetovalcev s tistimi pravimi z velikimi stroji in polji. Govori pa tudi o izgubljenem stiku z naravo. V poglavjih zasledimo sklice na stare ljudske običaje, ki so predstavljali priprošnje, da pomagajo kmetom na polju, da bo dobra letina. Pogosta je tudi naveza na starozavezno priliko o izgonu iz raja zaradi použitja sadu spoznanja. Pripovedovalka ne deluje samo na eni fronti, ampak tudi v Berlinu, kjer se aktivira proti podiranju dreves v parku v Berlinu, in razkriva špekulantsko logiko investicij ter kapitala. Roman je napisan duhovito, v dialogih opisuje boj na birokratski fronti in napade tesnobe ter negotovosti. Pripovedovalka skozi roman kaže njen zdravi kmečki razum, ki je v nasprotju z uveljavljenimi prepričanji. V bitki z birokracijo se mora spopadati s seznami šifer in kratic ter z ostalimi birokracijskimi spisi. Ob tem doživlja napade tesnobe, ali bo sploh lahko zadostila vsem pogojem. Najdemo razne prozne fragmente, ki popestrijo pripoved s pesmimi, navezavo na starozavezno priliko, ponavljanjem in zaklinjanjem.

CILJI

-Dijaki razvijajo zmožnosti branja in interpretiranja sodobnih književnih besedil ter razvijajo zmožnost umeščanja teh del v širši družbeni in kulturni kontekst.

-Dijaki povezujejo temo iz literarnega besedila z lastnimi izkušnjami ter aktualnimi družbenimi in ekološkimi vprašanji, kar spodbuja kritično razmišljanje in refleksijo.

-Dijaki razvijajo pozitiven odnos do književnosti, pridobivajo književno znanje in vrednotijo ter kritično analizirajo družbene razmere v literaturi.

-Dijaki samostojno izražajo misli in občutja ob obravnavi književnega besedila.

-Dijaki izražajo svoje doživljanje, razumevanje in vrednotenje književnih besedil.

-Dijaki razvijajo zmožnost izrekanja in utemeljevanja svojega mnenja.

-Dijaki prepoznajo glavne teme, tip pripovedovalca, postavijo delo v čas in prostor.

-Dijaki sodelujejo v pogovoru, reflektirajo in aktualizirajo vsebino skozi ustvarjalne naloge.

-Dijaki razvijajo digitalno zmožnost z iskanjem literarnih informacij.

Didaktična prognoza

Dijaki bodo delo sprejemali zelo različno: nekateri bodo navdušeni nad tematiko (okolje, narava, kmetijstvo, spopadanje s podnebnimi spremembami itd.), drugim se bo mogoče zdelo nezanimivo ali pa nenapeto dogajanje. Ključno je, da jih k branju pritegnem s sodobnimi pristopi, kot so npr. okrogle mize, ustvarjalne naloge in aktivna vključitev v razprave. Posebno pozornost bom namenila spodbujanju k izražanju lastnih izkušenj in mnenj, da se razvije diskusija. Menim, da bo s pravim pristopom, tema in pripoved zanimiva tudi tistim, ki jih sicer ni pritegnila. Ob tem bom predstavila avtorico, okoliščine nastanka in čas, v katerem je to napisala. Ker je to sodobni čas in dogajanje, jim bo znano, saj vedo, kaj se trenutno dogaja po svetu, še posebej glede podnebnih sprememb in novih ekoloških inovativnih pristopov, ki se uvajajo. Tako bomo lahko preko pogovora, lastnih izkušenj in mnenj obdelali sodobno tematiko. Delo Primerljivi hektarji bi bilo smiselno obravnavati v srednji šoli (v tretjem in četrtem letniku gimnazije), saj gre za tematike, ki so aktualne danes in terjajo več razmisleka in pogovora ter izražanja lastnih mnenj.

Obravnava literarnega dela

Obravnava romana Primerljivi hektarji bi potekala po metodi etapnega domačega branja. Roman je sicer daljši, ima 246 strani, je vsebinsko in slogovno gost ter odpira številna aktualna vprašanja, kot so ekološko kmetovanje, birokracija, mehanizacija, odnos do narave, pomen skupnosti in osebno iskanje poti. Smiselno je, da branje poteka po sklopih, in sicer najprej prva štiri poglavja, nato štiri itd. Pri vsakem sklopu sledi ciljno usmerjena obravnava. Večji del pouka bi bil organiziran v obliki problemsko-ustvarjalnega pouka, ki bi spodbujal aktivno sodelovanje dijakov. Temeljna metoda bi bila metoda pogovora, diskusije, kjer učitelj s premišljenimi vprašanji vodi dijake k samostojnemu raziskovanju in kritičnemu vrednotenju tematike. Delo bi potekalo po skupinah ali v parih. En del obravnave bi potekal v obliki okrogle mize, ki bi jo vodili dijaki. Časovna razporeditev obravnave dela:

1. ura: uvodna motivacija, najava besedila, raziskovanje osnovnih informacij o avtorici in delu, lokalizacija besedila pred branjem, navodila za etapno domače branje,

2. ura: obravnava dela po metodi etapnega domačega branja – pogovor o doživljanju, vtisih, razlaga nerazumljivih besed ali dogajanja, mnenja o prvih štirih poglavjih,

3. ura: obravnava dela po metodi etapnega domačega branja – pogovor o doživljanju, mnenjih naslednjih štirih poglavij; razčlemba, tematsko-slogovno opažanje dijakov, debata – argumenti za in proti, skupinsko delo,

4. ura: obravnava zadnjih štirih poglavij; pismo protagonistki,

5. ura: analiza celotnega romana; analiza literarnih likov, tematsko-slogovno razčlenjevanje,

6. ura: poustvarjalno delo; kmetijski slovarček in priprava na okroglo mizo,

7. ura: ocenjevanje – okrogla miza.

1. ura: Uvodna motivacija in lokalizacija

Uvodna ura bo potekala pred samim branjem. V uvodni uri se dijaki seznanijo s potekom dela, učitelj najavi besedilo in ga umesti v kontekst ter predstavi avtorja. Dijaki aktivno sodelujejo že v uvodni uri, in sicer po manjših skupinah (4–6 dijakov) iščejo podatke o avtorici, nato ustno povedo, kaj so izvedeli o avtorici (kraj bivanja, letnica rojstva, šolanje, pomembna dela, o njenem življenju, kdaj je napisala roman itd.). Podatke o avtorici učiteljica smiselno in strukturirano zapiše na tablo ter naredi miselni vzorec s ključnimi podatki (avtorica, kraj in čas izdaje romana, naslov, glavna tema). Na šolski tabli nastane miselni vzorec s ključnimi podatki o avtorici in delu. Za vpeljavo v samo branje romana bi bila pripravljena tudi posneti interpretativno in glasno branje prvega poglavja, da bi se lažje uvedli v roman. Tako bi omogočila vsem dijakom dostop do prvega poglavja, če bi bilo premalo knjig v knjižnici. Po potrebi bi naredila tudi fotokopije prvih poglavij. Poseben poudarek bi dala na motiviranju dijakov, da bodo prebrali roman, saj vemo, da je to včasih težko, ker jim je branje tuje in predstavlja zanje napor. Zato bi se potrudila za doživeto interpretacijo prvega poglavja, ki bi jih pritegnila k branju. Pred tem pa bi na uvodni uri začela s kratko zanimivo zgodbo, s katero bi jim pokazala branje romana kot nekaj, kar je lahko zanimivo, povezano z njihovim življenjem, ne kot šolsko obveznost.

Zgodba se glasi tako: Predstavljajte si, da imate kar naenkrat vsega dovolj: v službi vam ne dajo miru, delate nadure vsak dan, živite v velemestu sredi groznega hrupa, mestnega vrveža, vsak dan bolj si želite pobegniti. Nato pa nekega dne prejmete klic, da ste po stari teti podedovali kmetijo sredi ničesar. Vaši prijatelji se vam smejijo, starši so skeptični glede prevzema kmetije, država pa vas zasuva s kupom birokracije in raznimi dovoljenji, ki jih morate pridobiti. Vi pa vseeno vztrajate. Nato sledi nekaj vprašanj za dijake:

-Kdo izmed vas si želi, da bi živel nekje daleč od vsega?

-Kaj bi se vam zdelo najtežje pri vsem tem?

-Zakaj pa bi vas to osrečilo?

Dijaki svoje misli zapišejo v poseben zvezek, namenjen domačemu branju, ki služi kot dnevnik branja, misli zapisujejo skozi celotno obravnavo domačega branja. Mogoče bo kdo od dijakov poznal bližnjo osebo, ki se ji je zgodilo enako, in bo na podlagi izkušenj delil mnenje.

Opredelitev in seznanitev z literarnimi pojmi:

Z dijaki razložimo in pojasnimo nekaj literarnih pojmov, s katerimi se bodo srečali pri obravnavi romana. Dijake vprašam, kaj je roman in kaj je značilno za roman? – Roman je obširno pripovedno delo v prozi. Ima veliko poglavij, dogajanje je zapleteno, običajno dogajanje zajema daljše časovno obdobje. Nastopa veliko književnih oseb, značaj glavne osebe se razvija v samem dogajanju. Pred nami se odvijajo medčloveški odnosi, kraj dogajanja in družbene razsežnosti časa. V tem primeru gre za sodobni čas in dogajanje, ki je aktualno. Roman Primerljivi hektarji je sestavljen iz dvanajstih poglavij, naslovljenih po mesecih. Roman obsega 246 strani, vsebuje tudi poetične elemente, ki jih bomo kasneje analizirali. To bi bila uvodna obnova oz. predstavitev romana v kratki zgodbi. Nato bi jim zastavila vprašanje, ki bi jim predstavljalo izziv med branjem: Ugotovite, ali je podeželje res prava rešitev pred sodobnim svetom in zakaj? Naj vas to vodi ob branju. Ura se zaključi z napovedjo, da bomo roman prebrali po etapah, najprej preberejo prva štiri poglavja; prvo poglavje poslušajo interpretativno glasno branje na posnetku, ki bo naloženo v e-učilnico, kjer bodo sproti objavljena vprašanja. Ura domačega branja bi bila na urniku vsak ponedeljek, da bi lahko med vikendom prebrali in s svežimi mislimi v ponedeljek obravnavali roman. Tako bi bile tudi ure domačega branja ločene od preostalih ur, ko bi obravnavali drugo snov. Ob prvem branju razmišljajo o svojih doživetjih, vtisih, ki se jim porajajo. V zvezek si zapišejo:

-Kaj jih je najbolj pritegnilo k branju?

-Kako si predstavljajo življenje na vasi?

Tako bi bila uvodna motivacija čustveno vpletena in bi predstavljala branje kot izziv oz. raziskovanje, ne samo kot »branje«. Cilji, ki bi jih dijaki pridobili že v prvi uri, bi bili: seznanitev z avtorico in njenim delom, iskanje literarnih informacij, razumevanje družbenega in kulturnega konteksta, poznavanje ozadja dela in aktualnosti.

2. ura: Branje in analiza prvih štirih poglavij

Po prebranih prvih štirih poglavjih (naslovi poglavij po mesecih: Oktober, November, December, Januar) jih povprašam po vtisih in doživljanju romana. Vprašam jih tudi, ali so imeli kakšne težave pri razumevanju, so kakšne besede, ki so jim tuje, ali so se poskušali vživeti v glavno osebo. Dijaki izrazijo svoje vtise, povedo, ali je bilo kaj nejasnega. Razložimo neznane/narečne besede: šaflja, oma, šajtrga, špingle … Nato določimo osnovne podatke o pripovedi:

-Čas dogajanja: sodobnost,

-Kraj dogajanja: ni enoten, malo tu, malo tam, Berlin, na domači kmetiji na Štajerskem – Jurovski Dol, Maribor,

-Tip pripovedovalca: prvoosebna pripovedovalka. Prvoosebna pripovedovalka pripoveduje o svojih spoznanjih, kako zahtevno je delo na kmetiji. Prvoosebna pripovedovalka piše od začetka do konca romana. Roman ima močne avtobiografske elemente, ki kažejo, da je avtorica prevzela kmetijo v Jurovskem Dolu in se seli med Berlinom ter Jurovskim dolom. Glas pripovedovalke je izpoveden in liričen, saj ne gre zgolj za pripoved, ampak za subjektivno ekspresionistično izražanje notranjih občutij s fragmentarnimi stavki in dialogi, ki hkrati nagovarjajo bralce, kar nam daje občutek, da gre za dnevniško obliko.

o Ali bi lahko enačili avtorico s prvoosebno pripovedovalko?

o Ali je njeno pripovedovanje zanesljivo ali subjektivno? Utemeljite.

Za uvod v obravnavo interpretativno in glasno preberem dva krajša odlomka.

»Ko sem tistega maja prišla s knjižnega sejma v Torinu in naznanila babici, da bom prevzela mamino kmetijo, se je prijela za stol. Potem se je obrnila okoli osi in se prijela za kuhinjski element. Malo je brkljala po predalu, po elementu, po peči, pogledala, ali bi mogoče zakurila, se spet obrnila, se spet prijela za stol, se usedla, dala roke na mizo, na najnovejši italijanski prevod mojega prvega romana, ki sem ga kakor trofejo prinesla iz Torina, se zazrla v daljavo v meni in rekla: Ampak kmetje morajo delati.« (Kramberger 2017, 12)

Po prebranem jih vprašam:

-Kakšen se jim je zdel odlomek, kako ga doživljajo?

-Ali se jim zdi odziv babice pričakovan?

-Kdo ali kaj povzroča največji odpor protagonistki: narava, družina, družba ali država? Zakaj?

-Kaj pomeni, ko protagonistka prevzame kmetijo: je to osvoboditev ali breme?

-Kako bi se oni počutili v takšni situaciji?

-Ali bi bili pripravljeni nekega dne prevzeti kmetijo od svojih staršev?

Dijaki svoje odgovore zapisujejo v zvezek. Vprašanja bodo tudi objavljena v e-učilnici. Nato se pogovorimo o vaškem življenju, kako si ga oni predstavljajo, če kdo živi na kmetiji, lahko pove svojo izkušnjo. Pogovorimo se o tem, kakšne so prednosti vaškega življenja ter kaj je lahko težavnega. Nato se v parih pogovorijo o tem, kaj se jim zdi, kakšni izzivi čakajo junake (babica, mati, vaščani)? Kaj pomeni prevzem kmetije za protagonistko: osvoboditev ali breme? Vsak par predstavi svoje odgovore, še posebej glede glavne junakinje.

Preostala poglavja bi na kratko povzeli, kako pripoveduje o spominih iz njenega otroštva, da se ji je najbolj vtisnil v spomin šnops, ki ga je delal njen dedek, zato si je vedno želela, da bi jo poklical in bi mu pomagala pri žganjekuhi. Vmes izmenjujoče popisuje spomine iz otroštva na kmetiji, dogajanje v Berlinu, obisk pri notarki za uradni prevzem kmetije, opravljanje poklicne kvalifikacije za kmetico, obiskovanje programa zeliščarka, kako je simbolično posadila dva hrasta ob prevzemu kmetije.

Za konec bi prebrali še en kratek odlomek:

»NE MOREM DIHATI. Zaprem oči. Ne pomaga. Odprem oči. Še zmeraj stojimo. Odprem usta. Sopara. Razširim nos. Še zmeraj stojimo. Zaprem oči. Jezik na zobeh. Nič ni. Nimam sline. Dihaj. Naberejo se mi solze. Dihaj. Naberejo se mi srage. Dihaj! Čez hrbet mi švigne mraz. Dihaj! Vrat otrdi. Vročina. Srce pulzira. Ne morem. Nasloni se na sedež. Ne morem. Solze stečejo. Ne morem. Od kolen mi gre črno. Dihaj! Od pazduh mi gre črno. Dihaj! Stisni zobe. Ne morem. Ugrizni ustnico.« (Kramberger 2017, 45)

Po prebranem bi jih vprašala:

-Kakšni občutki so jih prevevali ob poslušanju odlomka?

-O čem govori odlomek?

-Kako se počuti protagonistka?

-Kaj nam odlomek pove o pripovedovalkini notranji resničnosti? Ali gre za opis objektivnega dogajanja ali za notranji tok zavesti? Utemeljite.

-Kakšen je slog pisanja? (Povemo, da so kratki stavki, ponekod samo velike tiskane črke, ki poudarjajo pomen izrečenega, ponavljanje itd.). S samim slogom pisanja že ponazarja tesnobne občutke.

Odlomek bi bil natisnjen na list papirja, ki bi si ga zalepili v zvezek ter odgovorili na vprašanja. Dijaki bi opazili, da gre za napad tesnobe, težko dihanje, sopenje, mogoče bi kdo od dijakov povedal svojo izkušnjo ali se prepoznal v odlomku. Ob izražanju vtisov bi dijakom pustila prosto pot, da bi izrazili, kar bi čutili.

Za zaključek povem, da avtorica piše neposredno, intenzivno, z veliko čustvi in občutki, ki jo prevevajo. Da je v tem primeru doživljala napade tesnobe ob vsem dogajanju. In da lahko to občutimo skozi njeno nazorno, intenzivno popisovanje občutkov. V naslednji uri bi se posvetili bivanju v Berlinu in sečnji dreves, ki je grozila tamkajšnjemu parku ter protagonistkinemu aktivizmu proti sečnji. Za eno šolsko uro namreč ni dovolj, da bi lahko obdelali vse tematike, saj se popisovanje dogajanja v Berlinu razteza skozi velik del romana, zato se bo obravnavalo v tretji uri. V drugi uri bi bili cilji razumevanje vsebine in motivov prvih štirih poglavij, izražanje doživljanja in vtisov ter kritični razmislek. Hkrati bi dijaki razvijali zmožnost branja in interpretiranja besedil ob branju odlomkov.

3. ura: Branje in analiza naslednjih štirih poglavij

Naslednja poglavja, ki so jih prebrali do tretje šolske ure, so Februar, Marec, April in Maj. Prejšnje poglavje in nadaljnja poglavja govorijo tudi v veliki meri o bivanju v Berlinu, o tem, kako želijo spremeniti park in posekati drevesa, zato se prebivalci pritožijo, da ne smejo uničiti javne zelene površine brez soglasja četrti, da pri tem levi na oblasti vidijo samo denar in ob tem skušajo prikazati kapitalistično družbo, ki uničuje in posega v naravo. Vladna strokovna služba je namreč merila drevesa v parku za morebitno sečnjo, ki jo bodo izvedli v zelo kratkem času, protagonistka se s tem ni strinjala in je izrazila mnenje proti.

Odlomek:

Prevarala so me mogočna, skoraj dvestoletna drevesa. Vehemenco njihovih ošabnih krošenj sem imela za nedotakljivo, v moji podzavesti je bilo nezamisljivo, da bi se jih kdo lahko tako dotaknil. Prisotnost parka sem imela za samoumevno.. To je vendar zeleno mesto! Je bila naivnost, da sem spakirala in šla? Ker nisem prepoznala okrutnosti namenov? Ker sem v vseh očitnih opozorilih videla le nočno moro, ki se zmore dogoditi v sanjah, ne pa v Berlinu? Ker sem imela »vero v sistem«? Kakšen sistem? Kdo je sistem? /…/ (Kramberger 2017, 128)

Vprašanja:

-Razložimo (neznano) besedo: vehemenca – silovitost, ognjevitost (Fran).

-Kako bi se vi odzvali, če bi izvedeli, da bodo v vašem bližnjem parku izvedli sečnjo dreves, skorajda brez vašega soglasja in obvestila? Se vam zdi to ustrezno? Kakšne bi bile posledice sečnje?

Pogovorimo se o vprašanjih, kaj se njim zdi, kaj so zapisali. Po pogovoru sledi aktivno sodelovanje dijakov, ki pripravijo debato na temo sečnje dreves v parku sredi Berlina.

DEBATA (argumenti za in proti)

Po pogovoru o prebranem poglavju povem navodila za nadaljnje ustvarjalno delo. Razred razdelim na polovico. Na podlagi dogajanja romana dijaki poiščejo argumente za in proti v sami pripovedi in izhajajo iz pripovedi. Pri tem preverjam razumevanje vsebine in upoštevanje argumentov iz pripovedi. Polovica razreda bi poiskala argumente za sečnjo, zakaj bi to želeli narediti, dijaki bi se postavili v vlogo vladne strokovne službe, ki bo izvedla sečnjo in kako bi prebivalce prepričali o tem. Druga polovica razreda bi predstavljala in zagovarjala argumente proti sečnji dreves v parku, utemeljila, zakaj to ni ustrezno, kaj so negativne plati, postavili bi se v vlogo prebivalcev, ki si ne želijo poseganja v še tisto malo narave, kar je imajo v središču mesta. Potem bi sledila debata, kjer bi vsaka polovica predstavila svoje argumente, pri tem bi ustvarili manjši plakat s prepričevalnimi nagovori ter argumenti za in proti. Na voljo bi imeli dva računalnika, tiskalnik, barvni papir, lepilo, škarje, barvice, flomastre, ravnilo, skratka vse, kar bi potrebovali za ustvarjanje plakata o sečnji dreves v središču mesta.

Vprašanja za debato:

-Katera družbena vprašanja roman izpostavlja?

-Ali je v romanu zagovarjana določena ideologija?

-Ali roman prikazuje aktivizem kot učinkovit način boja za spremembe, ali bolj kot osebno potrebo po smislu?

-Kako se kaže kritika sistema in aktivizma skozi jezik? Ima jezik močno vlogo pri prepričevanju?

Kaj več o sami analizi sloga bi povedali v peti šolski uri, ko bodo že prebrali celotni roman. Ob tem bi dijake opozarjala na rabo knjižnega jezika. Dijake bi usmerjala k iskanju argumentov po romanu. Kot izhodišče za diskusijo dodam vizualni prikaz: zemljevid Berlinskega parka in okrožja ter sliko dreves. Dijaki po debati zapišejo krajšo refleksijo, kaj so ugotovili in ali bi zamenjali stran (pro/contra), torej, ali bi bili sicer za drugo stran.

Samo primer za vzorec zemljevida in slike dreves (naključen park v Berlinu).

Preostala poglavja bi na kratko povzeli, kako je bila zemlja prhka kljub snegu in kazala, da bo dobra letina, o pozebi, ki je ogrozila sadje in živali, vendar je bila po mrazu in močnem vetru zemlja čudežno prhka, kot pravi protagonistka: »Voljna zemlja je sprijeta v prožna in hrustljava zrna, kot da se je presajala skozi čudežno rešeto. Njiva se svetlika, prepredena je z ogledalci. Na površju brazd so se odprle dihajoče pore in žarko februarsko sonce se zrcali v njih kot na jezeru.« (Kramberger 2017, 87) Protagonistka popisuje dogajanje tu in tam, malo preskakuje z Berlina na kmetijo. Sprva opisuje april kot lep sončen mesec, vendar predstavlja problem ječmenu osat. Osat se bohoti med ječmenom, zato se odloči, da ga bo šla populit, a jo babica pregovori, da ni prav dan za to. Ko je spet v Berlinu, jo konec aprila preseneti pozeba (sneg), ki oteži kmetovanje, zato se takoj vrne nazaj na kmetijo. Nato pripoveduje, kako je škropila z baldrijanom, pa so jo potem ustavili policaji, njej se je pa domov mudilo poškropiti do konca, preden bo pozeba. Cilji tretje ure bi bili razumevanje vsebine in motivov naslednjih štirih poglavij, aktivno sodelovanje pri razpravi, razmišljanje o dogajanju v romanu ter o aktualnosti, izražanje mnenj ter argumentov o aktualni tematiki.

4. ura: Branje in analiza zadnjih štirih poglavij

Zadnja štiri poglavja so: Junij, Julij, Avgust in September. Obnovimo zadnja poglavja, ko se kažejo plodovi dela, realnost kmetovanja, razpetost med idealizmom in resničnostjo, fizična utrujenost, a tudi zadovoljstvo, ko se delo obrestuje, hkrati se vračajo birokratske in finančne težave, sledi poletna vročina in izčrpanost, spet nekaj svetlih trenutkov, ko nekaj sadja dozori, nekateri znanci pridejo pomagat, tu se poraja vprašanje o kolektivnem skupnem življenju, da je lahko skupnost tudi krhka. V septembru sledi refleksija dela, kaj se je naredilo, kaj je bilo dobrega, kaj ne, kot nekakšna preobrazba, ki simbolizira osebnostno rast in izkušnjo. Sprijaznjenost z življenjem, ki prinaša takšne in drugačne izzive in ni vedno idealno, kot si zamislimo. Pokaže, da delo na zemlji ni idealistično, ampak je tudi nepredvidljivo, naporno, vendar z vztrajnostjo in sprejemanjem napak, lahko rastemo ter se izboljšujemo.

Učiteljica prebere odlomek v zadnjem delu romana o birokratskih težavah:

»A to spada v kontrolo gerkov?« Človek me pogleda izza papirjev. »Aja, ne. Samo sprašujem. Če ste dali vlogo za mladega prevzemnika kmetije, družina vedno šteje, veste. Za poročene in z otroki so še dodatne točke, samski dobite manj.« »To pa vem, ja.« Zavoham teren za šalo: »No, jaz sem pa zato dobila eno točko za ekološko pridelavo. Je tudi za otroke, na neki način, e?« (Kramberger 2017, 236)

Dijake vprašam, ali se jim zdi to razumljivo, ali se strinjajo z birokracijskimi omejitvami, kakšno je njihovo mnenje? Obenem pa roman odpira tudi problematiko odnosa ljudi do knjig, piscev in nasploh vsega, kar je povezano z literaturo. Zaznati je občutek, da je ne potrebujemo, saj je povsem odvečna. Protagonistka to jezo ljudi začuti v romanu skozi neprimerne pripombe ljudi: »Vi mladi pa mislite, da bodo vedno vse drugi namesto vas naredili … K pameti se spravi ali pa idi nazaj knjige pisat!« (Kramberger 2017) Protagonistka trmasto vztraja in se bori proti vsej birokraciji, posmehljivim pogledom in dovoljenjem, ki jih mora pridobiti. Ob tem pa doživlja tesnobo, ki jo nazorno popiše v anromu.

Dijake vprašam, ali se jim zdi, da je danes res tako, se tudi oni počutijo kot protagonistka? Se jim zdi, da literatura danes nima posebne vrednosti? Z vprašanji skušam spodbuditi aktivno razmišljanje in izražanje lastnih mnenj ter pogledov. Dijakom v razmislek preberem citat iz romana o odnosu ljudi do literature: “Še vedno lahko greš nazaj k cajtngom!” Dijake vprašam, kaj pomeni beseda cajtng. Razložimo pomen besede: časopis. Ali so bili kdaj naročeni na kakšno revijo ali časopis doma? Ali se jim zdi, da se danes kultura vrednoti, kakšen je odnos do nje? Dijaki v tišini razmislijo in svoje odgovore zapišejo v zvezek. Dijakom povem, da je kultura pomembna vrednota, ki jo je treba ohranjati in spoštovati. Časopisi so vedno manj v uporabi, vse se seli na spletne medije. Z dijaki se pogovarjamo o spletnih medijih, kje največkrat preberejo novice, če berejo?

Pismo protagonistki:

Dijakom podam navodila za nadaljnje delo: Napišite pismo glavni protagonistki, kakšne se vam zdijo njene odločitve, argumentirajte in povejte, ali bi tudi vi tako ravnali (prevzeli kmetijo) in zakaj da ali ne. Nato jim pustim čas za razmislek. Dijaki kot izhodišče v pismu izberejo en dogodek iz romana, ki jih je najbolj nagovoril in ga na kratko povzamejo. Dijaki napišejo pismo protagonistki, tisti, ki želi lahko pismo tudi odda v pregled, da popravim slovnične, vsebinske ter slogovne napake. Nekaj dijakov se lahko javi in prebere svoje pismo, tako lahko komentiramo, kako so oblikovali pismo, kaj želijo sporočiti, kakšno je njihovo mnenje o trenutni aktualni temi – kmetijstvo. Dijaki tudi napišejo, kaj bi oni storili, če bi podedovali kmetijo in se primerjajo z glavno junakinjo. V četrti uri bi dosegali cilje ustvarjalnega pisanja pisma protagonistki glede na prebrana poglavja. Roman bi do te ure že v celoti prebrali, zato bi lahko v širši sliki izrazili svoja doživljanja in mnenja ter strinjanja z ravnanjem protagonistke. Dijaki bi povzemali vsebino.

5. ura: Analiza celotnega romana

V glavnem povzamemo vsebino celotnega romana. Izpostavimo vse teme in motive, ki smo jih tudi že omenili do sedaj (ekološko kmetovanje, prevzem kmetije, aktivizem proti sečnji dreves v Berlinu, birokracija, odnos ljudi do literature). Lotimo se analize literarnih likov in njihovih odnosov.

Z dijaki povzamemo vsebino. Roman govori o kmetovanju. Protagonistka je prevzela mamino kmetijo in se trudi, da bi na stare načine rešila nasade in njivo brez umetnih dodatkov. Pri tem ji kmetovanje otežuje birokracija in državna inšpekcija, ki jo je vzela pod drobnogled. Kot mlada kmetovalka se sooča z raznimi predsodki bližnjih ljudi in opravljivih sosedov, saj se zdi, da poleg nje nihče drug ne verjame v uspeh. Vsak mimoidoči se obregne ob njo in s svojim komentarjem doda sol na rano: »To se ti ne bo splačalo, veš. Saj boš hitro gor prišla, da ni lahko biti kmet. Ni za vsakega, to ti pravim. Še vedno lahko greš nazaj k cajtngom!« To pa odpira nov problem, in sicer odnos ljudi do knjig, piscev in kulture na sploh. Ljudje dajejo občutek, da je literatura odveč, nepotrebna, sooča se celo s komentarji, da naj gre raje pisat knjige kot krampat po zemlji. Protagonistka trmasto vztraja in se ne pusti, čeprav za voljo tega doživlja napade tesnobe, ki so nazorno opisani v romanu. Med drugim popisuje svoje vračanje v Berlin, kjer se spopada z drugimi tegobami mestnega vrveža in tamkajšnje problematike sečnje dreves v bližnjem parku, kjer vladna strokovna služba brez dovoljenj posega v naravo. Protagonistka daje občutek, kot da se nikjer ne počuti zares doma, misli ji švigajo med kmetijo in Berlinom. Prikaže nasprotja urbano/ruralno, znotraj/zunaj in narava/kapitalizem. (Jelenko 2019)

Po obnovi preidemo na podrobnejšo analizo slogovnih in jezikovnih značilnosti.

Analiza slogovnih značilnosti:

Gre za poetično pripoved, kjer se poezija spleta s prozo. Katere prozne ali poetične elemente ste opazili v romanu?

Skupaj z dijaki analiziramo slogovne značilnosti, ki oblikujejo pripoved kot tako:

-v besedilo vstavlja stare narečne besede (šnops, šajtrga …),

-navezava na starozavezno priliko o izgonu iz raja in svetopisemski citati (»In vzel je kelih, se zahvalil in rekel /…/),

-ponavljanje, zaklinjanje (npr. »Koplji!, Krampaj! Tlači!«, »Ampak kmetje morajo delati!«, »Nič ne vidim, jebote!« …),

-refreni starih pesmi,

-dialogi: »Pravkar sem ti povedala, da mi je pomrznil ves sadovnjak, ti pa si zapomniš le glupo zgodbo s policaji?!«»Če pa je smešna! Napisati jo moraš.« …),

-sklici na stare ljudske običaje: »Mi smo pač rekli, da žehta na veliki petek v hišo zanese nevihto.«,

-elipsa ali izpuščanje, kratki stavki, ki simbolizirajo pogosto neizrečene občutke notranjega kaosa, tesnobe, prekinjeno misel, kar nakazuje na zmedenost. Ob tem se mora bralec ustaviti in sam dopolniti manjkajoče. Kratki stavki so kot refleksivno razmišljanje, kot, da bi brali tok zavesti. V kontekstu opisovanja napada tesnobe delujejo kratki stavki kot ritem dihanja, panike, napetosti in hkrati kot notranji boj med razumom in telesom.

Preden preidemo na tuje besede v romanu, dijake vprašam:

Zakaj se v besedilu pojavljajo tuje besede (nemške, angleške)? Kakšen učinek imajo na bralca?

-Tuje besede ali stavke: »sorry, fick dich«, »Jede Woche eine neue Welt.« V roman vpleta nemške, angleške in narečne besede, ki so na nek način tudi odraz večjezičnosti sodobnega sveta. Večjezičnost odraža tudi njen svet, ko se giblje med Berlinom in kmetijo v Sloveniji. Jezik predstavlja tudi notranji identitetni konflikt protagonistke med mestnim in vaškim jazom. Nekaj čustvenih izrazov je v tujem jeziku, kar nakazuje, da čustvene izbruhe lažje artikulira v tujem jeziku. Tuje besede pozivajo bralca k aktivnemu branju, saj jih mora umeščati v kontekst. Tuje fraze poudarjajo protagonistkino razpetost med dva svetova.

Žanrski preplet:

V nadaljevanju se z dijaki pogovorimo o žanru. Učiteljica jih vpraša:

-Kakšna se vam je zdela pripoved?

-Se vam zdi, da gre za klasično pripovedovanje?

-Ste že brali knjigo, ki je bila napisana kot dnevnik? Kaj je značilno za tak zapis?

Glede na odgovore dijakov učiteljica nadaljuje s teoretično in praktično opredelitvijo žanrske prepletenosti v romanu Primerljivi hektarji. Dijaki si podatke zapisujejo v zvezek za domače branje.

Ob koncu romana lahko rečemo, da gre za žanrski preplet pripovednega dnevnika, dokumentarističnega zapisa in poetične pripovedi. Poglavja so strukturirana po mesecih, kar spominja na dnevniške zapise, pripovedovalka izraža svoje misli, občutja in beleži dogodke v prvi osebi. Njeno pisanje nam daje občutek refleksije in njenega spopadanja s kaosom življenja. V roman so vključeni natančni opisi birokratskih postopkov pri kmetovanju. Pri tem uporablja pojme upravnega jezika in jih izpostavlja, npr. razloži tudi sam pomen besedne zveze »primerljivi hektarji«, kratice GERK itd. Govori o trenutnem stanju v družbi, kakšen je sistem, kakšen je odnos sistema do posameznika in obratno. Po drugi strani pa je jezik prepleten s ponavljanji, ekspresijo čustev, včasih zveni tudi kot pesem in vsebuje fragmentirane stavke, kar daje pripovedi liričnost. Tudi žanrska prepletenost izraža razcepljenost protagonistke med svetom birokracije in naravo oz. zemljo, med razumom in telesom, ter med zunanjo resničnostjo in notranjim bojem. Dokumentarni vložki, intimnost, avtentičnost in lirični jezik dajejo strukturo romanu.

Po obnovi vsebine in slogovni analizi se lotimo analize literarnih likov. Dijake razdelim v 2 skupini. Prva skupina analizira like: protagonistka, vaščani, uslužbenci birokracije/državne inšpekcije, druga skupina pa analizira omo/babico, mater ter aktiviste iz Berlina. Nato predstavijo literarne like, ki so jih opisali. Preden začnejo analizirati, povem še nekaj o karakterizaciji.

Če zmanjka časa za analizo vseh literarnih likov, dokončajo za domačo nalogo in pregledamo v naslednji šolski uri.

Literarni liki:

V romanu ni klasične karakterizacije, osebe predstavljajo nek vidik sveta, so simbolne. Pripoved oseb je subjektivna, skozi oči pripovedovalke. Predstavljeni so skozi doživljanje pripovedovalke.

Protagonistka: prvoosebna pripovedovalka, mlada pisateljica, ki po več letih v tujini (Berlin) prevzame domačo kmetijo. Protagonistka simbolizira ravnotežje med mestom in podeželjem, med idealizmom in realnostjo. Zgodba temelji na osebnih izkušnjah, je trmasta in vztrajna, kljub komentarjem se ne da. Na trenutke preveč idealistična. Doživlja napade tesnobe ob vsem dogajanju in je fizično utrujena, a doživlja zadovoljstvo, ko se delo obrestuje.

Oma (babica): starejša kmečka ženska, kritična, modra oseba, realistična. Babica predstavlja tradicionalizem in na drugi strani dvom do sodobnih idealizmov svoje vnukinje. Pogosto dvomi v njene odločitve.

Mati: stranska oseba, prejšnja lastnica kmetije, prisotna bolj v ozadju, kar kaže na prenos odgovornosti, breme preteklosti.

Sosedje, vaščani: kolektivni liki, predstavljajo tradicionalistično okolje, s skepticizmom in ironijo do mestnega dekleta, ki želi postati kmetica. Predstavljajo nekakšen kolektivni odpor proti spremembam, ki se dogajajo na področju kmetijstva. Uslužbenci birokracije: kolektivni liki, osebje na uradih, inšpektoratih itd. Predstavljajo utrudljiv, brezosebni sistem, s katerim se mora protagonistka nenehno boriti.

Aktivisti iz Berlina: stranske osebe, borijo se za ohranitev parka pred sečnjo, ponazarjajo idejo, da tudi v mestu obstaja boj za naravo, da se tudi tam borijo, ne samo na podeželjih.

Po pogovoru o literarnih likih, jih učiteljica vpraša po koncu: Kakšen konec so pričakovali, ali je bil zanje presenetljiv?

Za konec dijaki izberejo eno kratko misel iz romana in jo prilepijo na plakat. Plakat bo vseboval različne misli iz romana in bo predstavljal osrednjo nit skupne razprave skozi celotni roman.

Domača naloga: Dijaki poiščejo nekaj primerov kmetijskih terminov v romanu do naslednje ure, ko bomo izdelali majhen kmetijski slovarček. Cilj ure je povzeti vsebino in še enkrat preveriti razumevanje vsebine ter motivov in tem v romanu ter analizirati literarne like in njihove simbolne vloge v romanu.

6. ura: Ustvarjalno in poustvarjalno delo

Oblikovanje kmetijskega in narečnega slovarčka ter raziskovanje in priprava na okroglo mizo

Šesta ura bi bila namenjena znotraj predmetnemu povezovanju s poukom jezika. Dijaki bi spoznali primer zgleda slovarske razlage po Franu in oblikovali svoje slovarske razlage. Na začetku ure vprašam, ali so si izpisali kakšne posebne kmetijske in narečne besede ter katere. Pogovorimo se o besedah, kakšno narečje je to: štajersko narečje. Dijaki še sami povedo, v katero narečje spada njihova govorica. Nato podam navodila za izdelavo slovarčka. Ob tem ponovimo skupine narečij v Sloveniji. Povemo, da je Slovenija bogata z narečji, vseh narečij je več kot 30, ki spadajo v 7 narečnih skupin: Dolenjska, Gorenjska, Koroška, Primorska, Štajerska, Panonska in Rovarska.

Dijake povabim k izdelavi slovarčka kmetijskih terminov, ki so jih sami izbrali. Sledi skupinsko ustvarjanje. Dijaki samostojno raziskujejo s pomočjo jezikovnih priročnikov, ki so jim na voljo na šolskem računalniku (Fran, CJVT, Besana, SSKJ 2, terminološki slovar …). V treh skupinah (6–8) sestavljajo terminološki slovarček kmetijskih terminov in narečnih besed. Po vzoru Frana skušajo pripraviti razlago vsake besede in določiti, za katero besedno vrsto gre. Za domačo nalogo so že doma poiskali kmetijske termine v romanu, zato že na začetku ure določimo besede, ki bodo v slovarju (npr. šaflja, špingli, cimprača, rajon, maroge, žehta, kombajn, štil, odjuga, špukaš, prapošnice). Vsaka skupina pripravi tri do štiri termine. Vsaka skupina bo napisala tri do štiri besede na svoj plakat in jih potem predstavila. Ostali dijaki bodo lahko povedali, kako se pri njih reče po domače. Če bodo dijaki iz različnih krajev, bo zanimivo poslušati.

Primer kmetijskega slovarčka:

Šaflja -e ž (á)

nar.

1. ‘navadno lesena priprava za zajemanje žita, moke’

2. ‘lesena, lopati podobna priprava za vejanje’

Sinonim: vélnica

Proti koncu šolske ure podam navodila za samostojno raziskovanje in oblikovanje vprašanj za okroglo mizo. Dijakom povem, da bodo do naslednjega tedna pripravili okroglo mizo v dveh skupinah, vsaka skupina pripravi 2–3 vprašanja v povezavi s tematiko romana. Vsi dijaki sodelujejo in podajajo odgovore, mnenja ter kritično ovrednotijo delo.

Dijake usmerjam, da bodo vprašanja izhajala iz globin romana, ne samo doživljajska, ampak bodo vključevala kritično razmišljanje. Vprašanja morajo zajeti vsebinske, slogovne in simbolične značilnosti, o katerih lahko razpravljamo: npr. Kako je na vas vplival poetičen slog: sklici na stare ljudske običaje, svetopisemski citati, ponavljanja, zaklinjanja in vmesni dialogi? Ali lahko enačimo avtorico s prvoosebno pripovedovalko? Kaj je značilno za prvoosebno pripovedovalko? Kako bi opredelili pojem »pripoved v setvenem koledarju«? Kakšen je pomen naslova Primerljivi hektarji? …

Nato predstavim kriterije za ocenjevanje:

-Aktivno sodelovanje – Dijaki sodelujejo v diskusiji s svojimi odgovori, sprašujejo in izražajo mnenja. 40 % (4 T)

-Vprašanja – Vprašanja se navezujejo na vsebino romana, kažejo na poznavanje in razumevanje vsebine. 40 % (4 T)

-Skupinsko delo – Dijaki sodelujejo med seboj, prispevajo k skupnemu ustvarjanju in razmišljanju, upoštevajo druge. 20 % (2 T)

Cilj ure je poglobiti razumevanje romana in njegovih tem skozi ustvarjalno delo in jezikovno raziskovanje dijakov.

7. ura: Ocenjevanje – okrogla miza

Za zadnjo uro sem izbrala malce bolj inovativno, neklasično ocenjevanje z okroglo mizo. Skozi celotno obravnavo romana sem uporabila različne metode dela (pogovor, ustvarjanje, pisanje, refleksija), kar bodo lahko na koncu povezali, nadgradili ter utrdili svoje znanje.

Okroglo mizo vodijo dijaki, razdeljeni v 2–3 skupine. Vsak dijak mora aktivno sodelovati, poslušati in postavljati vprašanja, ki sem jih že v prejšnji šolski uri navedla kot primer, še nekaj jih podajam v nadaljevanju (npr. Zakaj se protagonistka odloči za življenje na kmetiji?, Kako so v romanu prikazane razlike med mestom in vasjo?, Kakšni so odnosi med protagonistko in vaščani?, Kako roman prikazuje naravo?, Se vam zdi, da stremi k trajnostnemu razmišljanju?, Kateri prizor vas je najbolj nagovoril?, Kako roman tematizira razmerje med posameznikom in državnimi strukturami? …). Učiteljica medtem spremlja sodelovanje, zastavljena vprašanja in argumente ter skupinsko dinamiko razprave. Učiteljica ima vlogo moderatorja oz. po potrebi usmerja razpravo, če zaidejo s teme in skrbi za dobro vzdušje ter spodbuja razpravo po potrebi. Dijaki vključijo tudi kakšen kratek odlomek, ki ga interpretativno preberejo in lahko tudi s pomočjo odlomka izpeljujejo vprašanja za debato.

Vsi dijaki bi bili ocenjeni glede na kriterije. Vprašanja, ki so jih zastavili, bi poslali že vnaprej. S kriteriji bi bili seznanjeni že prejšnjo uro:

-Aktivno sodelovanje – Dijaki sodelujejo v diskusiji s svojimi odgovori, sprašujejo in izražajo mnenja. 40 %.

-Vprašanja – Vprašanja se navezujejo na vsebino romana, kažejo na poznavanje in razumevanje vsebine. 40 %

-Skupinsko delo – Dijaki sodelujejo med seboj, prispevajo k skupnemu ustvarjanju in razmišljanju, upoštevajo druge. 20 %

Cilj zadnje ure je preveriti razumevanje romana skozi razpravo, spodbujati refleksijo in sodelovanje med dijaki.

Zaključek

Roman Primerljivi hektarji je zaradi svoje raznolikosti idealna priložnost za sodobno dinamično didaktično obravnavo. S svojo liričnostjo, avtobiografskimi elementi ter družbeno kritičnimi razmisleki ponuja izhodišče za obravnavo v gimnaziji. V ospredju je zgodba posameznice, ki se vrača na podeželje in postane lastnica kmetije. Njeno soočanje z birokracijo, družbenimi pričakovanji, predsodki okolja in dvomi odpira aktualne teme, ki so blizu mladim: samostojnost, odgovornost, upor sistemu, iskanje identitete, povezanost z naravo. Dijaki skozi etapno branje, reflektivne ter ustvarjalne naloge (kmetijski slovarček, pismo protagonistki, plakati z mislimi iz romana) in problemsko usmerjene pogovore (debata, okrogla miza) razvijajo sposobnosti umeščanja literarnega dela v širši družbeni ter kulturni kontekst, saj delo zahteva postopno vstopanje v svet literarnega besedila. Zaradi žanrske raznolikosti – v obliki dnevnika, dokumentarističnega zapisa in poetične pripovedi – nam roman ponuja bogato gradivo za literarno analizo, kritični razmislek in vrednotenje. Ob tem se spodbuja tudi socialne veščine (delo po skupinah ali v parih), empatijo ter zavest o odgovornosti do okolja in soljudi. Poudarek je predvsem na skupnem raziskovanju ter pogovoru, ne na frontalnem posredovanju. Branje doma je predvideno trikrat po štiri poglavja, potem sledi analiza celotnega romana in ustvarjalno delo ter za zaključek še ocenjevanje. Po navodilih preberejo doma po štiri poglavja do določenega roka in sproti odgovorijo na vprašanja, ki bodo naložena v e-učilnico ter tako ustvarjajo dnevnik branja v svojem zvezku. K uram prihajajo pripravljeni. Po prebranem romanu sledi celostna obravnava. Obravnavi romana sem namenila 7 šolskih ur, za katere sem predvidela določene dejavnosti povezane s tematiko romana. Za ocenjevanje sem predvidela inovativno obliko, in sicer priprava okrogle mize, kjer sodelujejo dijaki. Ocenjeni bi bili vsi dijaki po zapisanih kriterijih. Dijaki razvijajo literarno zmožnost, in sicer na čustveno-motivacijski, vedenjski ter spoznavni ravni. Primerljivi hektarji so dragocena priložnost za razmislek, dialog in osebno rast dijakov, če je obravnava vodena na ustrezen način. Sodobna književnost je lahko dobro izhodišče za to, da pouk slovenščine preseže zgolj branje. Pomembno je, da se dijakom ponudi možnost ustvarjalnega izražanja, kar se v tej obravnavi uresničuje skozi pisanje pisem, oblikovanje kmetijskega slovarčka, v debati in v pripravljanju okrogle mize. Pristop temelji na metodah, ki dijakom omogočajo več kot zgolj vsebinsko razumevanje – skozi okroglo mizo, reflektivno pisanje, delo z jezikovnimi viri in skupinsko sodelovanje razvijajo tudi socialne in komunikacijske ter znotraj in zunaj predmetne povezave.

Viri in literatura

Jelenko, Aleš, 2019: Nataša Kramberger: Primerljivi hektarji. Ljubljana: Društvo Koridor.

Kramberger, Nataša, 2017: Primerljivi hektarji. Ljubljana: LUD Literatura.

Bogataj, Matej, 2019: Nataša Kramberger: Primerljivi hektarji. Program Ars.

Učni načrt za slovenščino v gimnaziji, 2008. http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2010/programi/media/pdf/un_gimnazija/un_slovenscina_gimn.pdf.