Namesto predavanja 23. 3. 2020

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Najprej preverimo, ali tale kanal deluje. Prejšnji teden je na nadomestek predavanja na Wikiverzi vrglo oko 159 duš (analiza strani na wmflabs); jaz sem zadovoljen.

Na današnji dan sta se po Wikivirovem koledarju rodila dva "naša": Jurij Vega in Anton Ocvirk, umrl pa je Jakob Gomilšak. Jurij Vega je naš kot zgodovinska oseba v zgodovinskih romanih. O njem piše roman Jakoba Bedenka Od pluga do krone, ki ga imamo na Wikiviru (glej tudi opis romana v zbirki. w:Jakob Bedenek je bil faliran dijak, vojak, zemljemerec in stavec v tiskarni, živel je na Hrvaškem in v Avstriji, pisal je pesmi, drame in romane, Sonce in senca spada v žanr kmečke povesti. Pa še o Vegi, ki je za razliko od glavnine slovenskih biografiranih oseb znanstvenik, matematik, balist; umrl je za posledicami rane, ki mu jo je zadal prijatelj. Njegova rojstna hiša v Zagorici nad Dolskim je kulturni spomenik.

Anton Ocvirk pa je naš kot literarni zgodovinar, imamo ga za utemeljitelja primerjalne književnosti, čeprav je pri nas prve korake k osamosvojitvi te stroke od slovenistike delal njegov učitelj France Kidirič (ki ima prav tako danes rojstni dan!). Ocvirka omenjamo na popotovanju ob rivalu Slodnjaku: oba sta se ukvarjala z Levstikom, službo na univerzi pa je Kidrič dal le Ocvirku (vpliv istega zodiakalnega znamenja :?).

Duhovnik w:Jakob Gomilšek ali Gomilšak je eden tistih piscev, ki so začeli pesniti v nemščini in šele potem preklopili na slovenščino. Tudi Štajerec, ki je postal Tržačan. Dodati moram njegovo ime Pesjakovi, Stritarju, Cimpermanu, Alešovcu ..., ki so storili podobno po od nemščine k slovenščini.

Wikipedija pove, da se je 23. 3. 1919 v Italiji rodil fašizem, 23. 3. 1933 pa je Hitlerju uspelo dobiti diktatorska pooblastila. Oba dogodka sta močno vplivala na Slovence, prvi zlasti na Primorce, ki so se začeli izseljevati na varno v Jugoslavijo, drugi pa na vse in seveda tudi na literarne tematizacije. 1898 se je rodil ameriški slovenski pisatelj w:Louis Adamič, ki je prav tako kot Vega končal nasilne (in skrivnostne) smrti. 1842 je umrl francoski pisatelj w:Stendhal.

Zdaj pa nazaj k planinski literaturi (pptx). Ogledali bi si dokaj številne literarne tematizacije legendarnega Klementa Juga, filozofa in alpinista (Gradnik, Župančič, Bartol, Jančar), o njem je nedavno Tomo Virk napisal knjigo, rekli kaj o proletarskit alpinistični legendi Joži Čopu in njegovih literarnih tematizacijah (recimo v Svetinovi Steni) in slednjič o nemško pišočem Juliusu Kugyju, bardu Julijskih Alp in po poreklu Slovencu (bil je potomec Jovana Vesela Koseskega), ki je danes ključna referenca za pojem kulturnega sožitja romanskih, germanskih in slovanskih narodov na področju Alp in tako v opoziciji z borcem za "naše" Julijce Jakobom Aljažem. Kugy je avtor mitične julijske rože scabiosae Trentae, podobno kot je bil Baumbach "kriv" za mitičnega trentarskega Zlatoroga. Od zadnjič smo dolžni pojasnil o nemških pisateljih Baumbachu, Riegerju in Perkonigu, Renkerju, ki so popisovali slovenske gore in ljudi; Slovence večinoma negativno. Vse to si boste zdaj v miru prebrali v študijah, na katere kažejo povezave v seznamu vprašanj, in v enciklopedijskih geslih o naštetih avtorjih.

Kot sem rekel že večkrat, je planinska literatura tesno povezana z glasbo in s filmom; vse troje je nastajalo vzporedno od konca 1. svetovne vojne dalje, zlasti v 30. letih, in bilo povezano s pojmom ljudske kulture in literature (w:de:Volksdichtung, narodnozabavna glasba (w:de:Alpenländische Volksmusik)), ki ju je posvojil nacizem in je sestavni del w:Nazikunst. Ogledali bi si izseke iz planinske kinematografije, tule je nekaj povezav za njihov komorni konzum:

Dovolj za ponedeljek, naslednjič pa še druge podobne filme s Hitlerjevo propagandistko Leni Riefenstahl v glavni vlogi.

Še en predlog, kako koristno preživeti te čudne dni: na Wikiviru je polno besedil za postavitev in korekturo. Napravi kaj dobrega za slovensko književnost. --Hladnikm (pogovor) 19:19, 22. marec 2020 (CET)