Miha Mate

Iz Wikiverza
Skoči na: navigacija, iskanje

Franc Horvat: Nedojemljivo in krivično je, kako odrinjen je pisec za mladino[uredi]

Intervju s pisateljem Miho Matèjem je bil objavljen v časopisu Delo (priloga Dela-Književni listi) 26. aprila 1995. Napisal ga je Franc Horvat.

Povzetek intervjuja[uredi]

Pisatelj Miha Matè v intervjuju govori o svojem odnosu do humorja, o vzpostavljanju komunikacije med pisateljem in otrokom. V svoje junake se je vživljal instiktivno. V svojih delih se rad spominja mladosti, ki jo je preživel na Dolenjskem. Prav to okolje, kjer je odraščal, je imelo vpliv nanj. Govori tudi o krivičnosti in zapostavljenosti ustvarjalcev mladinske literature. Meni, da je slovenska literatura za otroke in mladino zapostavljena pri temeljitejših in resnejših obravnavah naše kritike, o njej se ne pišejo širši prikazi, kaj šele študije. Kljub kvalitetno ustvarjalni ravni so postavljeni ob bok piscem literature za odrasle.

Ključni pojmi[uredi]

•Miha Matè: mladinski pisatelj in urednik

Analiza intervjuja[uredi]

Miha Matè v intervjuju predstavi motive za pisanje knjige Babica v supergah. Našel jih je na svojih pohodih, kjer je srečeval mladostne babice, ki so nosile superge. V napeti zgodbi, prežeti s humorjem se pojavijo tri generacije: vnuki, starši in glavna junakinja babica Lenča. Ob upokojitvi se zaradi čudežnih superg ponovno počuti prerojena za vragolije z vnukoma. Pisatelj pojasni, da upokojitev še ni razlog za slabo voljo in brezdelje. V delu Miha Matè ne posveča pozornosti srednji generaciji. Medtem ko vnuki in babice najdejo skupne trenutke zase, jih starši zaradi delovnih obveznosti vse manj. Zato jih pisatelj omenja kot moteč dejavnik, ki hlasta za materialnimi dobrinami. Pisatelj se rad spominja mladosti, ki jo je preživel v Ribnici. Preprostost kmečkih ljudi prikaže v zbirki humoresk Široka usta, ki jo kasneje dopolni s kančkom pikrosti, celo satiričnosti. Z zbirko skuša poslancem sporočiti, da je prav humor stopnja svobode, humanosti, strpnosti in resnice. Po motivih Širokih ust je napisal monokomedijo za Prvi festival humorja, satire in karikature v Ribnici leta 1986. Miha Mate humor približa otrokom tako, da se v junake vživi in je sposoben tolikšne samokritičnosti, da se zna pošaliti na svoj račun. Pisatelj se mora truditi, da se bralec sam dokoplje do globlje resnice. Na potovanju po Tuniziji in Egiptu je občutil majhnost in nebogljenost ljudi, še zlasti otrok. Tamkajšne siromaštvo otrok je opisal v knjigi Pesek v dlaneh. Pisatelj nam skuša orisati njihovo trpko mladost in vsakdanji boj za preživetje. Pisatelj izrazi kritiko nad tem, da so pisci literature za otroke in mladino zapostavljeni. Kljub kvalitetno ustvarjalni ravni so postavljeni ob bok piscem literature za odrasle.

Zaključek[uredi]

Z literaturo se srečamo že v otroštvu in prav to je čas ko se nam širi besedni zaklad, ki ga pridobimo ob branju knjig. In namesto da so ustvarjalci literature za odrasle in mladino odrinjeni v ozadje, bi jih morali bolj spoštovati. Prav njihova dela so tista, s katerimi se v življenju srečamo najprej in imajo največji vpliv na kasnejše razumevanje literature.

Viri[uredi]

Franc Horvat, Nedojemljivo in krivično je, kako odrinjen je pisec za mladino: priloga Dela-Književni listi, 1995.