Marca 2026
Število partizanski spomenikov na Partizanstvo.si je bilo na osmega marca 9664, na materinski dan 25. marca pa že 9719. V zbirki smo pred leti oblikovali tudi skupino Ženski spomeniki, ki je pokazala 22 herojinj, obeležja 29 posameznim ženskam, 27 skupinskih ženskih spomenikov in številne ženske spotikavce.
Na Radiu Kranj je urednica ob osmem marcu razpredala o težkem življenju žensk v "komunističnem režimu". V resnici je ženskam ta "komunizem" dal volilno pravico, ki so jo marsikje na "demokratičnem zahodu" dobile šele desetletja pozneje. Konservativci radi namigujejo, kako je 8. marec po drugi svetovni vojni zatrl praznovanje materinskega dneva. V resnici rojstvo obeh praznikov sovpada: oba so začeli praznovati leta 1914. V slovenščini je bila zveza materinski dan prvič zapisana leta 1913 v ameriškem slovenskem časopisu, 1923 je časopis Jutro poročal o praznovanju materinskega dneva v Münchnu, 1926 pa Ženski svet o praznovanju tega dneva v Ameriki. 1926 je bil v otroškem časopisu Vrtec materinski dan prvič omenjen kot domači praznik. Materinski dan so kompromitirali nacisti, ki so "želeli ženske kot tovarišice, še bolj pa kot stroje za razmnoževanje. Mati je bila v njihovi nacionalistični blodnji svetnica, ki so jo častili na materinski dan, drugo nedeljo v maju. Le zakaj se ta dan kljub vsemu feminizmu še danes praznuje?" (citat je iz nemškega časopisa leta 2005) Materinski dan praznujejo po državah na različne datume.
Dan žena pa je mednarodni praznik. Materinski dan Wikipedija popisuje v 107 jezikih, dan žena pa v 138 jezikih. V 28 državah je dan žena državni praznik. Načrtovali so ga od 1910 v okviru prizadevanja za žensko volilno pravico, prvič pa so ga na 8. marca praznovali 1914 v Nemčiji. V predvojni Jugoslaviji so praznovanje 8. marca preprečevali, zato v časopisju ni poročil o prazniku.
Med vojno je obstajala AFŽ (antifašistična fronta žensk), ustanovljena 6. decembra 1942 v Bosanskem Petrovcu, slovenska podružnica pa 16. oktobra 1943 v Dobrniču. Po 1953 uradno ni več obstajala, med ljudmi pa se je beseda afeže uveljavila kot sinonim 8. marcu, kar izpričujejo rime Toneta Pretnarja, ki jih je pisal kolegicam na 8. marca v 1980. letih.
Na Wikipediji je do včeraj obstajalo znotraj poglavja Množična grobišča samo podpoglavje Povojna grobišča, ni pa bilo podpoglavja Grobišča NOB. Ustvaril sem ga na novo in vanj vpisal zaenkrat radovljiško in begunjsko grobišče ter grobišče v Dragi. Samostojna gesla bo treba napisati vsaj še za največja grobišča (Cvibelj, Trnovo), manjšim pa posvetiti poglavje v krajevnih geslih. Občudovalcem okupatorja in njegovih domačih pomagačev je treba priznati, da so na spletu veliko bolj prizadevni od negovalcev vrednot NOB. Z veseljem organiziram delavnico za pisce člankov za Wikipedijo, javite se.
Pred dnevi sem se mimogrede ustavil pri spomeniku žrtvam NOB na Nomenju, ki ga je Zavod za varstvo kulturne dediščine ovil s ponjavo in prevezal s špago, češ da grozi njegovo zrušenje. Tisti cviren ne bo zadržal njegovega zrušenja, polivinil pa ne njegovega propadanja. Edino, kar ta zavodova "zaščita" že drugo leto počne, je zakrivanje spomina na partizansko zgodovino kraja. Nasproti spomeniku stoji lepo vzdrževano razpelo, ki je prav tako kot spomenik vpisano v Register kulturne dediščine (RKD). Kako burna bi bila reakcija, če bi razpelo ovili v cunjo!
Področne ZB pozivam, da pregledajo svoje spomenike, ki niso vpisani v RKD (ki nimajo svoje številke EŠD), in nam sporočijo tiste, ki bi zaradi pomembnosti zgodovinskega dogodka ali kot umetniško delo zaslužili vpis v RKD.
Proti vandalizmu nad spomeniki bi pomagal videonadzor oziroma t. i. fotopasti. V pokljuških gozdovih je kup kamer, pritrjenih na debla, za opazovanje divjih živali, zgledujmo se pri projektu sledenja risu, lovci lahko pomagajo z nasveti za izbiro in montažo kamer. Drugi ukrep je skeniranje skulptur, kar pomaga pri izdelavi replike.
Kogar zanimajo govori na proslavah, si jih lahko prebira na spomeničarskem spletišču pod naslovom Govori; trenutno so na vrhu moj in Anne Di Gianantonio ob spomeniku 19 padlim v Temenici na Krasu 21. 3. 2026 in Milana Mandeljca o Stanetu Žagarju v Podnartu 27. 3. 2026.
Srečno do naslednjič, miran
Nazaj k Spomeniškim okrožnicam.