Ljubezen oveni: primerjalno branje zbirke Dylanovih pesmi ''Ni še mrak'' in Lainščkove zbirke ''Ne bodi kot drugi'' v gimnaziji

Uvod

Pesniški zbirki, ki ju obravnavam v tej nalogi, na prvi pogled nimata veliko skupnega. Zbirka Dylanovih pesmi je tematsko precej pestrejša in od Lainščkove, v kateri prevladujejo predvsem ljubezenske pesmi. V zbirki Ni še mrak poleg ljubezenskih najdemo tudi številne družbenokritične, refleksivne, apokaliptične in protestne pesmi.

Dylanove pesmi vsebujejo veliko ponavljanj in refrenov (ki jih najdemo tudi pri Lainščku), pesmi obeh zbirk so bile pogosto (pri Dylanu pa vedno) uglasbljene. Zbirka Ni še mrak je oblikovno nekoliko manj tradicionalna od Lainščkove, ne vsebuje veliko rim, mestoma deluje precej pripovedno, baladno, ne toliko izpovedno (kljub temu da se nemalokrat ukvarja s temami, ki so navadno upesnjene v lirski poeziji). Sama (razen kakšne uspešnice) Dylanovih pesmi pred branjem zbirke nisem poznala.

Predstavitev zbirk in avtorjev

Bob Dylan: Ni še mrak

Bob Dylan je seveda zaslovel predvsem kot glasbenik. Številne kultne pesmi, kot na primer Knocking on heavens door, Blowing in the wind so znane praktično po vsem svetu. Vendar ga verjetno večina poslušalcev ni dojemala tudi kot izjemnega pesnika, poeta. V svojih ustvarjalnih začetkih je pisal bolj »folkovsko« glasbo (tako ima tudi njegova poezija nekoliko preprostejši, tradicionalnejši slog), kasneje pa v njej odkrijemo številne elemente simbolizma in nadrealizma, pa tudi kompleksna medbesedilna navezovanja. (Kranjc 2014: 168) Kot je Kranjc napisal v besedilu za platnice zbirke Ni še mrak: »Kitara ne naredi pesnika, to drži, a pesnik s kitaro ni nič manj pesnik.« Dylan je poznal, bral in črpal iz Rimbauda, Blaka, Whitmana, Ginsberga … Njegova besedila vsebujejo številne zahtevne metafore, zanimiva podobja ter inovativne verzne strukture in rime. (nav. d.: platnice)

Kot pravi prevajalec in urednik zbirke Kranjc je: »njegov slog […] zamotan, metrika svojstvena; ko se ti že zazdi, da se je ritem končno izenačil, te znova preseneti. Variira iz verza v verz.« (Kranjc 2014: 168). Tako je njegova poezija dokaj zahtevna za prevajanje, prevajalci na račun ritma pogosto žrtvujejo rime, s čimer se seveda izgubi pomemben del Dylanove poezije. (prav tam)

Zbirka sicer obsega raznolik nabor Dylanovih pesmi: od splošno znanih uspešnic do nekoliko manj poznanih nadrealističnih poskusov (npr. Bob Dylan's 115th Dream).

O avtorju

Bob Dylan (z rojstnim imenom Robert Allen Zimmerman) se je rodil leta 1941 v Minnesoti, v Duluthu, nato pa preselil v Hibbing, ki ga je po svojem mnenju kmalu prerasel: »Če v Hibbingu stojite na enem koncu glavne ulice, lahko brez težav vidite daleč mimo table, ki naznanja konec mesta. Hibbing je prijetno mestece. Iz njega sem pobegnil, ko mi je bilo 10, 12, 13, 15, 15 in pol, 17 in 18 let«. (Dylan 2014: 147) Uspešno, ne da bi ga pripeljali nazaj, je torej pobegnil pri osemnajstih letih (pred tem je v Hibbingu že ustanovil svoj prvi bend) ter se vpisal na fakulteto v Minneapolisu. Tam ga je knjiga Woodya Gurthierja Zapisan slavi navdušila nad folk glasbo, odšel je v New York, si nadel psevdonim Bob Dylan (njegovo prejšnje, »pravo« ime je Robert Allen Zimmerman) in začel igrati po tamkajšnjih kavarnah.

Tu ga je odkrila založniška hiša Columbia in z njim podpisala pogodbo. Na glasbeno sceno je zares prodrl leta 1963 z drugim, močno družbenokritičnim albumom The Freewheelin' Bob Dylan. Po številnih albumih, glasbenih uspešnicah in nagradah (leta 2008 je na primer prejel Pulitzerjevo nagrado) mu je leta 2016 Švedska akademija podelila Nobelovo nagrado za književnost, kot utemeljitev pa navedla, da je »znotraj ameriške glasbene tradicije ustvaril nov pesniški jezik.« (Kranjc: 167) Dylan sam sicer nagrade ni prevzel, v njegovem imenu jo je prevzela kantavtorica Patti Smith. Ta odziv je v javnosti sprožil veliko polemik, tako kot že sama nominacija. Nekaj mesecev po prevzemu nagrade je Dylan kljub temu naknadno pripravil zahvalni govor, v katerem je kot tri dela, ki so ga najbolj zaznamovala, navedel Odisejo, Mobya Dicka in Na zahodu nič novega.

Feri Lainšček: Ne bodi kot drugi

Prva neposredna vzporednica, ki se nam ponuja med Lainščkom in Dylanom je dejstvo, da je tudi več kot 300 Lainščkovih pesmi že bilo uglasbenih in da so številne že blizu ponarodelosti. Lainšček sicer ni le pesnik in pisatelj, temveč tudi scenarist in dramatik, piše tako za odrasle kot za mlade in za otroke. Kot so zapisali v Svetu knjige je: »njegova poezija […] našla pot tudi v najbolj brane slovenske revije«, kar ga podobno kot Dylana dela popularnega, prisotnega v pop kulturi. Zelo poveden se mi zdi spodnji navedek, v katerem Lainšček opiše, kako je glasba vplivala na njegovo poezijo.

Če bi zdaj rekel, da sodelovanje s številnimi skladatelji, glasbeniki in izvajalci ni imelo na moje pesnjenje nobenega vpliva, bi vsekakor lagal. Resnica je namreč taka, da sem se ravno ob uglasbitvah največ naučil o pesniških oblikah, saj je dobra glasba zmeraj povezana s trdno zgradbo. Še bolj pomembno, in obenem morda celo paradoksalno, pa se mi zdi, da sem se ravno ob izvedbah začel zares zavedati pomena, učinka in teže besed. Bil je to sicer kar dolgotrajen proces, a rečem lahko, da se mi je ravno zaradi tega zavedanja naposled uspelo dvigniti iz modernističnega koncepta. V zadnjih treh zbirkah, o katerih zdaj govoriva, tako več nisem zgolj iskal, izkliceval in provociral, temveč sem preprosto zmeraj želel napisati le pesem. Eno samo, edino in neponovljivo. Ki bo potem stala sama in govorila sama iz sebe. Pa najsi jo preberemo v knjigi, jo slišimo iz ust recitatorja, ali pač pride do nas v pevski izvedbi. (Svet knjige – intervju)

Pesniška zbirka Ne bodi kot drugi je po tematiki predvsem ljubezenska, vsebuje pa tudi nekatere pesmi, ki bi jih lahko označili kot refleksivne. Lainšček je prepričan, da je: »ljubezen […] na večni tehtnici zla in dobrega tista metafizična utež, ki pomaga na strani dobrega in preprečuje, da bi jo zlo povsem nagnilo na svojo stran.« (prav tam)

Podobno bi gotovo lahko trdili tudi za Dylana, ki v svojih pogosto ostro družbenokritičnih pesmih kljub vsemu ohranja upanje v ljubezen, človeško dobroto in življenjski optimizem. Lep primer takšne pesmi je na primer Za vselej mlad, ki sem jo izbrala kot eno od pesmi za primerjalno obravnavo, predstavljeno v nadaljevanju.  

Umestitev v šolski kontekst

V trenutno veljavnem gimnazijskem učnem načrtu (2008) je Feri Lainšček ponujen v obravnavo v okviru pripovednikov iz druge polovice dvajsetega stoletja, njegova poezija pa za obravnavo ni predvidena. Mislim, da bi ga dijaki lahko spoznali v okviru prostoizbirnega domačega branja (ko bi lahko na primer v četrtem letniku izbirali med nekaj sodobnejšimi pesniškimi zbirkami – učni načrt predvideva eno ali dve prostoizbirni besedili v vsakem letniku). Bob Dylan se v učne načrte prav tako še ni prebil, obravnavala bi ga kot predstavnika sodobne svetovne poezije (z nekaj učiteljske avtonomije).

V najnovejšem učnem načrtu, ki bo stopil v veljavo s prihodnjim šolskim letom (UNG 2025), je zbirka Ne bodi kot drugi umeščena pod slovensko književnost 21. stoletja in je na voljo za izbiro v okviru prvega sklopa besedil, Dylana pa najdemo med predlogi za motivacijsko branje. Obe besedili bi lahko obravnavali tudi v sklopu primerjalnega branja (kjer med predlogi sicer nista predvideni, sta pa za uporabo te metode vsekakor primerni): »Primerjalno branje je izbirno in namenjeno primerjanju besedila, ki ga je dijak že prebral v celoti (npr. po metodi dolgega branja ali kot domače branje) ali po odlomku pri literarnozgodovinski temi, z besedilom, ki ga je mogoče s tem besedilom ali odlomkom primerjati.« (UNG 2025: 60) Literarna interpretacija pri tem ni nujno zelo poglobljena, osredotoča se zgolj na določeno prvino, po kateri deli primerjamo, kot bom pokazala v nadaljevanju.

Zastavljeni cilji (književnost druge polovice 20. stoletja v času in prostoru, kot besedna umetnost, odzivi na književnost …, skupni cilji)

V skladu z učnim načrtom, ki bo stopil v veljavo prihodnje leto, bi s primerjalnim branjem dosegala cilj: »Dijak spoznava okoliščine, v katerih so nastala/bila izdana/uprizorjena [obravnavana] besedila […].« (UNG 2025: 61) Prav tako bi dosegala cilje, povezane s poukom književnosti iz druge polovice dvajsetega stoletja: »Dijak časovno in prostorsko umešča svetovno in slovensko književnost po drugi svetovni vojni ter spoznava njune predstavnike in njihova reprezentativna dela; […] spoznava temeljne družbeno-kulturne in duhovnozgodovinske značilnosti obdobja ter jih prepoznava v literarnih delih.« (nav. d.: 132) Iz skupine ciljev književnost druge polovice 20. stoletja kot besedna umetnost, bi zasledovala predvsem cilj: »Dijak lastne interpretacije obravnavanih besedil primerja z interpretacijami drugih bralcev (zlasti sošolcev) ter razume, da je interpretacija literarnih besedil odvisna od posameznikovih izkušenj, vrednot in znanja« (nav. d.: 134), kar bi dosegla z diskusijo, kot bo opisana v nadaljevanju. Z njo bi dosegla tudi cilj iz skupine odzivov: »Dijak o obravnavanem besedilu argumentirano razpravlja, ob tem se uči spretnosti aktivnega poslušanja ter nenasilne in asertivne komunikacije.« (nav. d. 135)

V povezavi s prvim sklopom obravnavanih vsebin (in metodo obrnjenega učenja), bi dosegala še cilje, povezane z uporabo IKT: »[Dijak] v pisnih in elektronskih virih raziskuje biografijo avtorjev in njihov širši opus, družbeno-kulturne in duhovnozgodovinske okoliščine življenja v drugi polovici 20. stol., pri tem izboljšuje osebne strategije iskanja podatkov, analizira, primerja in kritično vrednoti verodostojnost in zanesljivost podatkov, informacij in digitalnih vsebin ter ugotovljeno predstavi.« (nav. d.: 133)

Pri doseganju tega cilja bi lahko uporabila članke, objavljene na naslednjih spletnih straneh: https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/nobelova-nagrada-za-knjizevnost-v-roke-bobu-dylanu/405067, https://www.noviglas.eu/bob-dylan-politicna-odlocitev/, https://old.delo.si/kultura/knjiga/bob-dylan-ameriski-junak-z-vec-sto-osebnostmi.html). Dva od navedenih člankov sta namreč izrazito subjektivna, ob branju bi z dijaki tako lahko razvijala kritično vrednotenje prebranega in oblikovanje lastnega mnenja (z vprašanji kot na primer: Kakšen odnos ima do teme avtor članka? Iz česa to sklepate? Se z avtorjem strinjate? Zakaj?).

Predvidene metode in oblike

Za primerjalno obravnavo sem izbrala raznolike metodološke pristope. Poslužila bi se metode obrnjenega učenja, in sicer za primerjavo prvih dveh pesmi z naslovoma Ne bodi kot drugi in Za vselej mlad. Učenci ju bi, tudi uglasbeni, poslušali doma in odgovorili na nekaj krajših vprašanj o svojem doživljanju prebranih tekstov, ki so navedena v nadaljevanju. V šoli bi nato izvedla metodo diskusije v skupinski učni obliki.

Za obravnavo drugih dveh pesmi, Skoraj ves čas in Spomin, bi uporabila metodi razlage in pogovora, saj sta že nekoliko bolj zahtevni za razumevanje. Zadnji par pesmi, Ni še mrak in Ljubezen je samotna vas, pa bi obravnavala po metodi šolske interpretacije, saj sta najbolj zapleteni in hermenevtični ter po prvem branju najmanj razumljivi za dijake.   Primerjave z različnih vidikov

Primerjava pesmi glede na metrum (in ritem)

Feri Lainšček: NE BODI KOT DRUGI

Prinesi mi rože, ki divje cvetijo, odpelji me v goro, kjer škrati živijo. Pokaži mi zvezdo z mojim imenom, zloži mi pesem z bizarnim refrenom.

Povabi me včasih v kraje neznane, mi zjutraj pod okno pripelji cigane. Povej mi o sanjah četudi so grešne, zaupaj mi želje četudi so smešne.

Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi. Napravi to zopet, ne hodi po poti, saj sreča ni nekaj, kar pride naproti.

Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo. Usoda je živa in mrtvi junaki, naj še hrepenijo postaje in vlaki.

Bob Dylan: ZA VSELEJ MLAD

Naj Gospod te blagoslovi, želje naj se izpolnijo! Ti pomagaj drugim, drugi naj pomoč ti vračajo. Naj do zvezd ti roka seže, kakšno sklati vsakokrat, in ostani za vselej mlad. Za vselej mlad, za vselej mlad. In ostani za vselej mlad!

Da bi vselej bil pravičen, vselej vzor poštenosti, naj občutka za resnico ne skalijo ti laži! Bodi hraber in ponosen, úči stat se in obstat, in ostani za vselej mlad! Za vselej mlad, za vselej mlad. In ostani za vselej mlad!

Bodi delaven in priden, bodi vedno urnih nog, in ne boj se, če orkani zarohnijo naokrog! In naj tvoje melodije z ust gredo od vrat do vrat, in ostani za vselej mlad! Za vselej mlad, za vselej mlad. In ostani za vselej mlad!

Ti dve pesmi bi torej obravnavala po metodi obrnjenega učenja. Učencem bi na spletno učilnico naložila povezavi do posnetkov, v katerih sta pesmi odpeti (Ditka in Dylan) ter besedili obeh pesmi (ali pa bi jim naročila, naj uglasbitvi poiščejo sami). Pesmi naj najprej preberejo, nato pa še poslušajo (pesem Za vselej mlad lahko poslušajo v originalu, nato pa še v prevodu Tomaža Domicelja, ki ga lahko primerjajo z zgoraj navedenim Kranjčevim prevodom).

Naj ti Bog ohrani zdravje in izpolni vse želje, ti boš delal za vse druge, drugi bojo pa zaté. Zgradi lestev si med zvezde in preplezaj klin vsak, želim, da ostaneš za vedno mlad ... Za vedno mlad, za vedno mlad, daj, ostani za vedno mlad.

Naj življenje bo pošteno, naj ti polno bo resnic, ne verjemi v laž nobeno, da ne boš si skrival lic. Stoj pokonci in ponosno, kot močan junak, želim ti, da ostaneš za vedno mlad. Za vedno mlad, za vedno mlad, daj, ostani za vedno mlad.

Bodi delaven z rokami, naj te noge ubogajo, bodi trden, ko nad nami se vetrovi zberejo. In če kdaj boš pisal pesmi, vsakdo poje naj jih rad, želim, da ostaneš za vedno mlad. Za vedno mlad, za vedno mlad, daj, ostani za vedno mlad.

(Prevzeto po: Trzalica.com)

Po poslušanju naj odgovorijo na nekaj kratkih vprašanj.

Kako doživljate lirska subjekta? Bi jima lahko določili spol? Kakšna je atmosfera v obeh pesmih? V čem je vzdušje pesmi podobno, v čem se razlikuje? V katerem naklonu je večina glagolov? Kako to vpliva na vzdušje? Vas kaj z vsebinskega vidika spominja na katero od literarnih vrst, ki smo jih že obravnavali (sploh zadnja kitica Dylanove pesmi)? Poskusite z eno povedjo povzeti glavno sporočilo obeh pesmi. Sta vam uglasbitvi všeč? Katera bolj? Zakaj? Poskusite pesmima določiti metrum. Kako ta vpliva na ritem uglasbitve pesmi (namig: ena je pisana v tri, druga pa v štiričetrtinskem taktu).

Do obeh lirskih subjektov bi se dijaki verjetno opredelili različno, prvega pa bi najverjetneje vsi razumeli kot ženskega. Predvidevala sem, da bi vzdušje v drugi pesmi razumeli kot spodbudno (v skladu z razsvetljenskimi budnicami, na primer Vodnikovim Dramilom), večina glagolov je v velelnem naklonu. Stopica pri Lainščku je amfibrah, pri Dylanu pa trohej (z več odstopanji), glede na število zlogov v stopici se razlikujeta tudi ritma v uglasbenih pesmih (Lainščkova je v tri, Dylanova pa v štiričetrtinskem ritmu).

V šoli bi nato uvodnih deset minut ure namenila pogovoru o prebranem, saj preko njega »krepimo posameznikovo zmožnost upovedovanja, pripovednega urejanja lastnega izkustva in razumevanje povezanosti človeškega življenja« (Žbogar 2023: 23). Nato bi imeli kratko diskusijo, dijaki bi se razdelili v dve skupini in zagovarjali nasprotujoča si stališča glede na opravljeno domače delo (nekaterim bi bila verjetno bolj všeč prva pesem, drugim pa druga, enako velja za uglasbitvi – svoja mnenja bi verjetno argumentirali z vidika pravilnosti metruma, inovativnosti podobja, zmožnostjo poistovetenja z lirskim subjektom …).   Primerjava glede na tematiko

Bob Dylan: SKORAJ VES ČAS

Skoraj ves čas sem pri sebi, suveren, skoraj ves čas sem trdno ozemljen, grem po svoji poti, markacij ne prezrem, tudi če zavijem, vedno vem, kje sem. Ne moti me, kar me bode v oči, sploh ne opazim, da je ni, skoraj ves čas.

Skoraj ves čas preživljam brez težav in skoraj ves čas mi je čisto vse prav. In vse skupaj v čudež lahko spremenim, brez strahu se lahko z dejanskim stanjem borim. Lahko preživim in obstanem lahko, ne mislim več nanjo, je pač tako skoraj ves čas.

Skoraj ves čas vem, kje se me glava drži, skoraj ves čas za sovraštvo časa ni, Ni mi slabo več od iluzij in zmedenost misli mi ne megli. Človeštvu se lahko mirno v obraz krohotam, dotika njenih ustnic sploh več opisat ne znam skoraj ves čas.

Skoraj ves čas v meni sploh ni več nje, če bi jo videl, bi je ne poznal, tako daleč je že. Skoraj ves čas ne vem, kaj in kako: je bila sploh kdaj z mano, sem sploh kdaj bil z njo?

Skoraj ves čas sem srečen skorajda, skoraj ves čas brez nadaljnjega. Sploh se ne slepim, ne bežim kot žival, ne skrivam se pred občutki, ki sem jih pokopal, ne iščem izgovorov, ne sprenevedam se, če je ne vidim več, vseeno mi je skoraj ves čas.

Feri Lainšček: SPOMIN

Ko po nevihti še mokre so trave, metulji zaprti in spijo dobrave, v spominu je nekaj, kar niti ni slika, občutek, da veter ji krilo premika.

Neznanka z drznim korakom dekleta že zdavnaj je v tuja brezpotja ujeta in želja, ki več je nihče ne opazi, ugaša kot mnogi že mrtvi obrazi.

A ko trave po dežju dišijo oprane, spet rožnato krilo v vetru se zgane.

Pesmima je skupna ljubezenska tematika, pri obeh gre za nekakšno nostalgično spominjanje na minuli odnos. Ti dve pesmi bi obravnavala z metodama razlage in pogovora. Na tem mestu bi iz diskusije o prebranem doma prešla na razlago o ustvarjanju Boba Dylana in Ferija Lainščka. Najprej bi navedla nekaj biografskih dejstev, predstavljenih v uvodnem delu te seminarske naloge. Nato bi učencem povedala nekaj osnovnih značilnosti njunega ustvarjanja. Skozi pogovor bi predstavljene značilnosti poskušali odkriti tudi v navedenih pesmih. Učenci bi dobili pesmi na listih ter jih tiho prebrali. Podčrtali bi mesta, ki se jim zdijo nejasna, na drugačen način pa mesta, ki so za sporočilo obeh pesmi ključna. Nato bi prek pogovora odgovorili na naslednja vprašanja: O čem govorita pesmi? Kaj jima je skupno? Po čem se razlikujeta? Je v kateri od njiju zaznati ironijo? V čem je ironična? Kako razumete konca obeh pesmi? Se vam zdi, da je tematika pesmi pogosto prisotna v poeziji in glasbi? Poznate kakšno pesem s podobno tematiko?

Lirska subjekta se v obeh pesmih spominjata preteklih razmerij. Prvi z ironično distanco, drugi pa z bolj pozitivnim odnosom, nostalgijo (kar je razvidno tudi iz obeh koncev pesmi). Konec prve je izrazito ironičen: »Sploh se ne slepim, ne bežim kot žival, ne skrivam se pred občutki, ki sem jih pokopal, ne iščem izgovorov, ne sprenevedam se […], skoraj ves čas.« Konec druge pa je odprt za različne interpretacije: zgolj nostalgičen spomin, nakazan začetek obnovitve razpadle zveze …? Od dijakov bi pričakovala, da bodo navedli kakšno pesem iz sodobne popkulture, ki obravnava strto srce, hrepenenje po bivšem partnerju …

  Primerjava glede na notranjo zgradbo

Bob Dylan: NI ŠE MRAK

Sence se ulegajo in tukaj sem že ves dan. Prevroče je, da bi spal, čas pa beži stran. Duša je jeklo postala, se zdi. Brazgotine še imam, ki jih sonce zacelilo ni. Prostora ni nikjer, še v kjerkoli ne. Ni še mrak, a pripravlja se.

Moja človečnost k vragu je šla. Za vsako lepoto se skriva nekaj gorja. Pismo dobil sem, napisala ga je skrbno. Napisala je, kar ji po glavi je šlo. A saj ne vem, naj mi bo mar ali ne. Ni še mrak, a pripravlja se.

V Londonu bil sem in v Parizu sem bil, reki sledil sem in se v morje spustil. Pristal sem na dnu sveta samih laži. Zdaj ničesar ne iščem, ko koga pogledam v oči. Vse, kar prenašam, me včasih podre. Ni še mrak, a pripravlja se.

Kjer sem rojen, bom umrl, čeprav si tega ne želim. Zdi se, da se gibam, a pri miru stojim. Čisto izpraznjen in otopel sem postal. Ne spominjam se, pred čim sem sem pribežal. Ne slišim več niti žebranja molitvice. Ni še mrak, a pripravlja se.

Feri Lainšček:

LJUBEZEN JE SAMOTNA VAS

Povej mu, veter iz ravnic, kako je pod perutmi ptic, prinesi mi kdaj pod večer iz čárne reke rib nemir.

Med sence je ujeta luč, moj ljubi je izgubil ključ, ne zmore biti zame mlad, v spominu le ima me rad.

Ljubezen je zakleti grad, v njem je vse še od takrat, na mizi vse, kot je bilo tedaj za dva napravljeno.

Povej mu, veter iz daljav, o vroči žeji mladih trav, prinesi mu kdaj iz noči jelenov klic in vonj sledi.

V belem stišju poka led, ledena roža dela cvet, sneg se ulega na poti in še sneži in še sneži ...

Ljubezen je samotna vas, s trstičjem jo obrašča čas, nihče ne bo več hodil tod, nihče ne bo posadil rož.

Zadnji sta pesmi z izrazito bogatim podobjem, metaforiko, s katero obe slikata občutek osamljenosti, zapuščenosti. Ker gre za nekoliko zahtevnejši pesmi, bi ju obravnavala po metodi šolske interpretacije, kot bom opisala v razpredelnici.

UVODNA MOTIVACIJA

Dijakom pokažem dve sliki: na eni narava, ko se mrači, na drugi samotna vas. Vprašam jih, kakšne občutke sliki v njih zbudita. Dijaki opisujejo svoje doživljanje obeh slik, morda lastne izkušnje trenutkov, ko so jih prevzeli podobni občutki.

NAJAVA BESEDILA

Napovem, da bomo obravnavali še zadnji dve pesmi, ki s pomočjo podob iz zunanje stvarnosti krasno slikata notranje občutke. Dijaki poslušajo napoved in razmišljajo, na kakšne načine lahko podobe iz zunanje stvarnosti odslikujejo naše duševno stanje.

NAPOVED UČNIH CILJEV

Dijaki bodo poimenovali temeljne literarnoteoretične pojme in razumeli njihovo vlogo v književnih besedilih. Dijaki razmišljajo, katera pesniška sredstva že poznajo ter kako so navadno uporabljena.

UMESTITEV V KONTEKST

Na kratko predstavim kontekst, v katerem sta obe pesmi objavljeni ter morda okoliščine nastanka (če so znane).

Dylanova pesem Not Dark Yet je izšla leta 1997 kot šesta pesem albuma Time Out of Mind, Ljubezen je samotna vas pa je bila objavljena leta 2007 v drugem delu zbirke Ne bodi kot drugi. Dijaki primerjajo okoliščine nastanka obeh del.

GLASNO INTERPRETATIVNO BRANJE

Glasno interpretativno preberemo obe pesmi. Začnem jaz, nato kličem dijake k branju določenih odlomkov. Dijaki berejo pesmi in zaznavajo občutke, ki jih pesmi zbujata v njih.

PREMOR, IZRAŽANJE DOŽIVETIJ

Dijake vprašam, kakšno je vzdušje v obeh pesmih. Kaj pripomore k ustvarjanju vzdušja? Dijaki izražajo doživetja in primerjajo čustva ob obeh besedilih, izpostavljajo razlike.

RAZČLEMBA BESEDILA (analiza z razumevanjem)

Obe pesmi analiziramo z vidika pesniških sredstev. Poseben pomen damo učinku, namenu, s katerim jih avtorja uporabljata.

To so poleg metafore na primer še inverzija (a pripravlja se), geminacija (in še sneži, in še sneži), okrasni pridevek (čarna reka). Dijaki označijo pesniška sredstva, ki jih najdejo v obeh besedilih – še posebej metafore. (npr. duša je jeklo, ni še mrak, dno sveta laži, ljubezen je zakleti grad, ljubezen je samotna vas …)

RAZČLEMBA BESEDILA (sinteza z vrednotenjem)

Katera pesem se jim zdi z vidika podobja bogatejša? Katere metafore se jim zdijo bolj posrečene, bolj inovativne, katere manj? Zakaj? Dijaki odgovarjajo na vprašanja, argumentirajo svoja stališča. (npr. Lainščkova pesem ima bogatejše podobje, inovativnejše metafore, ker jih ne razumemo po prvem branju, vendar Dylanove lepše slikajo vzdušje …)

NOVE NALOGE

Doma naj zvečer poslušajo Dylanovo pesem. Naj poiščejo eno izvirno metaforo ali primero, s katero bi opisali svoje razpoloženje. Poslušajo in iščejo nove načine za izražanje svojih občutkov, doživetij.

Sklep

Didaktika književnosti nam ponuja različne metode in oblike, ki so primerne za obravnavo različnih učnih vsebin in s katerimi učenci razvijajo različne kompetence. Z metodo obrnjenega učenja sem se lotila obravnave za razumevanje preprostejših besedil, prek razlage pa sem prišla do metode šolske interpretacije, ki omogoča globlje razumevanje tudi nekoliko bolj hermenevtičnih tekstov.

Predvidena obravnava vseh šestih pesmi pri eni uri slovenščine je verjetno nemogoča. Četudi bi učenci opravili delo, ki bi jim ga dala v povezavi s prvima dvema pesmima in metodo obrnjenega učenja, bi verjetno za obravnavo potrebovali vsaj dve šolski uri.

Poleg tega lahko predvidimo seveda tudi številne druge morebitne zaplete, kot na primer da učenci domačega dela v okviru prve metode ne bodo naredili. Prav tako bi lahko na vprašanja podajali preveč preproste, enodimenzionalne odgovore, brez globljega vživljanja v besedila. To bi poskušala preprečiti z zastavljanjem podvprašanj ter večjim poudarkom motivaciji učencev.

Kljub vsemu gre za pesmi, pri katerih lahko od učencev pričakujemo nekoliko višjo stopnjo zavzetosti, saj so sodobnejše, uglasbljene, avtorja pa verjetno že poznajo. Poleg tega sem predvidela tri različne načine obravnave, mislim, da bi s takšno metodološko pestrostjo lažje ohranjala pozornost učencev.  

Viri in literatura

Dylan, Bob. Ni še mrak. Ljubljana: Mladinska knjiga. 2016.

Jeklic, Suzana. Feri Lainšček - poet prekmurskih ravnic. Svet knjige. https://www.svetknjige.si/splosna-vsebina/3102/feri-lainscek-poet-prekmurskih-ravnic Dostop: 5. 11. 2025.

Kranjc, Matej. O izboru in prevajanju [spremna beseda]. Ni še mrak. Ljubljana: Mladinska knjiga. 2016. 168–170.

Lainšček, Feri. Ne bodi kot drugi. Ljubljana: Cankarjeva založba. 2007.

Učni načrt z didaktičnimi priporočili: SLOVENŠČINA. Gimnazija. 2025.

Žbogar, Alenka. Metoda obrnjenega učenja pri pouku slovenščine (književnosti). Jezik in slovstvo (2023). 68/2. 19–30.