Kristalni čas

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search
Kristalni čas  
Kristalni čas (naslovnica knjige).JPG
Avtor Lojze Kovačič
Država Slovenija
Jezik w:sl:slovenščina
Založnik Državna založba Slovenije
Datum izida 1990
Subjekt Slovenska književnost
Žanr Avtobiografski roman
Vrsta medija Knjiga (mehka vezava)
Št. strani 325
Klasifikacija
ISBN ISBN 86-341-0988-7
COBISS ID 20626944
UDK 821.163.6-311.2
Predmetne oznake 20. stoletje, Lojze Kovačič

Kristalni čas je avtobiografski roman slovenskega pisatelja Lojzeta Kovačiča, ki je izšel leta 1990 pri Državni založbi Slovenije. Pisatelj je o tem delu govoril kot o "dokumentu o duši". Avtor je bil za roman nagrajen z Delovo nagrado kresnik leta 1991.


Vsebina[uredi]

Kristalni čas je avtobiografski roman, v ospredju je prvoosebna pripoved in izpoved avtorja. Dogajanje, ki je polno retrospektiv, premišljanj in osebnih doživetij, je postavljeno v obdobje med 23. julijem 1988 in 14. junijem 1990. Pripovedovalec se vrača v otroštvo, pripoveduje o svojem nastanku, družini, o rodnem Baslu, o selitvi v tedanjo Jugoslavijo in o otroških dogodivščinah. Rad pripoveduje tudi o sedanjem delu, ki ga opravlja v Pionirskem domu, kjer vodi književno delavnico. Tam pomaga otrokom in najstnikom, ki hodijo k njemu na literarno delavnico z željo po literarnem ustvarjanju. Ker je tudi sam pisatelj, razume njihove težave pri pisanju in jim zato skuša pomagati. Poleg pripovedovanja o otroštvu in opisovanja svojega dela se osredotoči tudi na temo bolezni in smrti. Veliko premišljuje o svojem stanju, saj ga bolezen pljuč spremlja že celo življenje. Pogosto ima težave z dihanjem, spati mora pri odprtem oknu in velikokrat se mu zgodi, da se zjutraj prebudi iz nezavesti, medtem ko se duši s kašljem. Sam čuti, da ga je bolezen omrežila, in da se mu kmalu bliža konec. Smrt nam predstavi s svojim prvim srečanjem z njo, ko mu umre oče. To je bila njegova prva osebna smrt. Veliko premišljuje tudi o človeški duši in Bogu, za katerega misli, da se nahaja povsod, in da vse vidi. V zadnjem poglavju se ozre še na drugi pol življenja, to je ljubezen in pripoveduje nam o svojih štirih ženskah. Njegova prva žena je bila zanj pomembna, saj ima z njo dva sinova. Zaradi nestrinjanj in prepirov sta se razšla. Že med njunim zakonom in po ločitvi je bila ona zelo bolna, zaradi česar je tudi hitro umrla. Prek njunega odnosa se razkrivajo njegovi pogledi na politiko, pri čemer pa ostaja njegovo stališče apolitično. Drugi dve ženski sta bili njegovi ljubici. Z eno izmed njiju je razvil globok odnos, vendar ga je prekmalu zaradi bolezni zapustila. Ob tem se mu odpirajo vprašanja o trpljenju in o neizbežni smrti ljubljenih oseb. Zadnjo žensko je poznal iz službe že vrsto let, vendar šele po smrti druge ljubice, se je lahko ponovno zaljubil. Z njo je zaživel pravo skupno življenje, popestrila ga je tudi njena hči, ki jo je vzgajal kot svojo.

Zunanja zgradba[uredi]

Roman je sestavljen iz devetih poglavij, prvo poglavje nosi v naslovu datum 23. julij 1988, zadnje poglavje pa datum 14. junij 1990.

Literarna umestitev romana[uredi]

Roman je nastal v obdobju postmodernizma na Slovenskem (80. leta 20. stoletja), vendar kaže odmik od te smeri, saj ne vsebuje postmodernističnih značilnosti. Kovačič v romanu nadaljuje izročilo eksistencialistično-modernističnih pripovednih vzorcev in avtobiografskega modernizma Marcela Prousta, Jamesa Joycea in Henryja Millerja. Roman je avtobiografski, zato zmanjšuje ali celo ukinja distanco med pišočim in doživljajočim jazom.

Prevodi[uredi]

Roman je preveden v češki jezik (Křištálová doba), prevedel ga je Aleš Kozár leta 2010.

Viri in literatura[uredi]

  • Lojze Kovačič: Kristalni čas. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1990.
  • Alenka Koron: Avtobiografija, fikcija in roman: o možnostih žanra 'roman kot avtobiografija'. Primerjalna književnost 26/2 (2003).
  • Jože Pogačnik idr.: Slovenska književnost III. Ljubljana: DZS, 2001.

Zunanje povezave[uredi]