Živa voda

Živa voda je ena izmed pravljic Jacoba in Wilhelma Grimma. Prvič je izšla v njuni zbirki Otroške in hišne pravljice (Kinder- und Hausmarchen) leta 1812.

Jacob in Wilhelm Grimm

Letošnje leto je posvečeno zelo znanima pravljičarjema, in sicer bratoma Grimm. Praznujemo namreč 200-letnico izida njune prve zbirke pravljic z naslovom Otroške in hišne pravljice (Kinder- und Hausmärchen). Takrat pa se je njuno ustvarjanje šele začelo in preraslo v »življenjsko delo«, s katerim sta se ukvarjala 50 let. Grimmove pravljice še danes veljajo za najbolj znano in prevajano nemško knjigo.

Brata Grimm nista bila le pravljičarja, ampak sta tudi utemeljila nemško jezikoslovje, saj sta bila pobudnika in soavtorja Slovarja nemškega jezika (prišla sta do črke F). Skupaj s Karlom Lachmannom in Georgom Friedrichom Beneckom veljata za utemeljitelje nemške filologije oziroma germanistike.

Jacob (1785–1863) in Wilhelm (1786–1859) Grimm sta se rodila nekaj let pred francosko revolucijo v mestu Hanau. Kasneje se je družina preselila v Steinau, kjer so bili pod francosko oblastjo. Leta 1796 jima je umrl oče, 12 let kasneje pa še mati, zato sta prevzela skrb za tri brate in sestro. V družini je bilo sicer devet otrok, vendar so trije umrli še kot dojenčki.

Jacob je v Kasslu od leta 1798 naprej obiskoval Philipps-Univerzo v Marburgu, kjer je študiral pravo, njegov brat pa mu je sledil leto za tem. Eden izmed njunih učiteljev, Friedrich Carl von Savigny, je študentoma odprl svojo privatno knjižnico in ju vpeljal v znanstveno oz. zgodovinsko ukvarjanje s staro literaturo in jezikom. Preko njega sta spoznala pesnika Brentana, pri katerem sta pridobila veliko izkušenj o pisanju pravljic, tako da sta kmalu lahko pričela s pisanjem ljudskih pravljic.

Grimma sta pisala pravljice z realističnega vidika raziskala duhovni razvoj nemške literature (pripovedke, listine prav tako kot književnost) in s tem postavila temelje za znanstveno obravnavo tega področja. Osredotočila pa se nista le na nemške listine, ampak tudi angleške, škotske, irske, skandinavske, finske, nizozemske, španske in srbske.

Zbirka njunih pravljic ni nastala kod plod njune fantazije, temveč je bila napisana s pomočjo pripovedovanja pravljic mnogih ljudi, predvsem žensk iz soseščine, ki so pripadale aristokraciji ali pa tudi plemstvu. Pripovedovalci so hodili sami pripovedovati zgodbe, ki sta jih brata kasneje zapisala. Kasneje sta kot vir začela uporabljati tudi stare knjige pravljičnih zbirk, ki sta jih poiskala v arhivu.

Brata Grimm sta imela pri svojem ustvarjanju mnogo sodelavk, ki so delale zanju, vendar največji delež je bil njun, saj sta besedila prilagajala tako, da bi bilo na vsak način dovolj primerna za otroke. Odstranjevala sta vsako frazo, ki bi izstopala in želela sta na čim bolj slikovit in zanimiv način prikazati neko zgodbo, ki bi imela nek pozitiven nauk. Ves čas svojega delovanja sta popravljala, dopolnjevala in urejala svoje pravljice, tako da jih je na koncu iz številke 156 nastalo kar 200.

Leta 1811 sta brata objavila svoji prvi samostojni deli, in sicer Jacob delo O staronemškem mojstrskem pesništvu (Über den Altdeutschen Meistersang) in Wilhelm delo Starodanske junaške pesmi, balade in pravljice (Altdänische Heldenlieder, Balladen und Märchen).

Leta 1812 je sledila prvo skupno delo, in sicer prvi zvezek Grimmovih pravljic (Kinder- und Hausmärchen). Delo »Edda« je izšlo leta 1815 le en zvezek, ki ni dobil nadaljevanja. Delo »Lisica zvitorepka« (Reineke Fuchs) je Jacob izdal šele leta 1834 v večih srednjeveških verzijah. Od 1813 do 1816 sta brata izdala tri zvezke revije Staronemški gozdovi (Altdeutsche Wälder), njena vsebina je bila staronemška literatura. Leta 1825 pa je sledila mala izdaja Grimmovih pravljic v enem zvezku, ki je odločilno prispevala k popularnosti snovi. Za to izdajo jima je uspelo kot ilustratorja pridobiti svojega brata Ludwiga Emila. Od leta 1823 je izšla ilustrirana izdaja Grimmovih pravljic v angleščini. Še za časa njunega življenja je izšlo sedem naklad velike nemške izdaje pravljic in deset naklad male.

Ob izidu prve zbirke Otroške in hišne pravljice se ni kazal ravno uspeh, saj so komaj prodali vse izvode in z leti je bilo to še slabše. Verjetno je bilo to zato, ker knjige niso vsebovale ilustracij, na koncu knjig pa so bile zapisane znanstvene razprave o teh pravljicah. Grimma verjetno sploh nista imela v podzavesti v mislih otroka kot naslovnika, ampak znanstvenike, ki bi preučevali njune pravljice. Soočiti pa sta se morala še s kolegi kritiki, saj so označili njun slog za grob in neprefinjen.

Prelomnica zanju je bil prevod in izdaja njunih pravljic v angleški jezik, saj je vsebovala tudi ilustracije. Prodaja je bila zelo uspešna in takrat sta se odločila, da jih uvedeta tudi v nemških izvodih. Tudi tam je prodaja narasla in danes si ne predstavljamo Grimmovih pravljic brez ilustracij.

Nadaljnji izstopajoč dosežek Wilhelma je Nemška junaška pripovedka (Die deutsche Heldensage), spis, ki ne predstavlja le zbirke pripovedk od 6. do 16. stoletja, temveč vsebuje tudi pomembne spise o snovi, njeni zgodovini in umetniški obdelavi.

Povzeto iz virov:

Analiza

Književni kraj: grad, grajski vrt, sredi poti, gorska soteska, dvorišče zakletega gradu, velikanska, sijajna dvorana, princeskina soba, dežela, kjer je pustošila vojna in lakota, na morju, globoko v gozdu, zlata cesta pred grajskim vrtom.

Književni čas: srednji vek, podnevi, ponoči, čez leto in dan, čez tri leta.

Književni liki v pravljici niso poimenovani, ločijo se po njihovi vlogi (kralj, oče, brat, princesa, lovec, škrat).

Naloga, ki je zastavljena bratom, je najti živo vodo. Živa voda ima značilni okrasni pridevnik, ki izkazuje moč in kompleksnost naloge, saj predstavlja književnim likom dosego cilja, preko katerega se bodo dokazali.

Motiv najmlajšega brata: V mnogih pravljicah je razmerje med brati in sestrami zelo napeto. Njihova tekmovalnost jih pripelje do ljubosumja, sovraštva in zla. V večini pravljic, kjer vlada takšno vzdušje, največkrat pride najmlajši brat do tistega, česar si želi pa tudi, če je ta njegov dosežek moralno sporen. Na prvi vtis je mlajši brat v pravljici Živa voda dober, krhek, nežen, prijazen ... Vendar to ni tako, saj v času, ko išče živo vodo, da bi pomagal očetu, naredi kar nekaj napak, ki so v nasprotju z njegovo "moralnostjo", kot na primer kraja zlata na princeskinem dvorcu, omahovanje pri opravljanju glavne naloge v pravljici, poroka s princesko zaradi moči in zasluškarstva itd. Pravljice z motivom najmlajšega brata so še: Trije bratje, Zlata ptica, O zlatih jabolkih, O dveh bratih in velikanih, Okamenele kraljične, O treh bratih in o treh hčerah, Kralj in njegovi trije sinovi, itd.

Starec: Starec je zelo pogost lik v pravljicah in je pravzaprav prispodoba za modrost, in izkušenost. Bratom pove za živo vodo, ki bo ozdravila njihovega očeta.

Motiv zlobe: Prvi in drugi brat se naloge lotita samostojno in želita zasluge pripisati le sebi. Odpravita se v gozd, ki v mnogih pravljicah simbolizira prostor skrivnosti, nevarnosti, a tudi prostor, kjer se pokaže človekov pravi jaz. Starejša brata zavrneta škratovo pomoč in ga zmerjata, sta hudobnega srca, zato ju škrat kaznuje.

Motiv poštenosti: škrat je tisti, ki presodi kdo je pošten in dobrega srca, zato pomaga le dobremu, da pride do žive vode. Mlajši brat se odkrito spopade z nalogo in zaupa škratu svojo namero, le ta ga napoti in mu da nasvet. Pri tem mu podari še čudežna predmeta, t.j. železna šiba in dva hlebca kruha.

Škrat: starejša brata zmerjata škrata in ga označita kot malega – manjvrednega in trapastega. Škrat predstavlja nerazvito osebnost, ki naj ne bi imela fizične in mentalne sposobnosti kot ostali.

Zaklet grad: v pravljici ni znan razlog zakletega gradu, zato pusti bralca v pričakovanju dogodka, ki naj bi to razkril, pa ga ne.

Pravljično število: število 3 se v pravljici ponavlja – 3 bratje, trikrat udari z železno palico, 3 dežele, kjer se odvija vojna in nenazadnje najmlajši princ prispe do princese tretje leto, trije vozi zlata in dragih kamnov. Druga števila so še: dve, saj govori o dveh zlobnih bratih, dveh hlebcih kruha, dveh levih, in ena, saj govori o enem najmlajšem bratu, vrču žive vode, eno leto in en dan.

Časovna omejitev: princ mora oditi z gradu preden odbije ura dvanajst. Podobnost je opaziti pri Pepelki, ki ob odhodu izgubi čeveljček, princu pa vrata odsekajo peto, kjer se vidi še ena podobnost s pravljico Pepelka, kjer si sestri odrežeta peto sami.

Motiv naivnosti: najmlajši brat reši starejša brata in jima zaupa kljub opozorilu škrata. Kasneje se zopet pokaže naivnost, saj kralj verjame starejšima bratoma, ki obtožita mlajšega. Verjame v njun dober namen, dočim ga je mlajši sin izdal.

Maščevalnost: starejša brata ne sprejmeta, da je mlajši našel živo vodo. Svojo željo, da pridobita kraljestvo, postavita na prvo mesto in skušata onemogočiti mlajšega brata.

Lovec: lovec je še ena izmed oseb, ki pomaga glavnemu liku, saj prepozna njegovo nedolžnost pri kraljevi obtožbi. Tako kot v Sneguljčici, mora lovec prinesti nazaj dokaz za opravljeno nalogo (v pravljici Živa voda obleko, v Sneguljčici pa človeške organe). V Živi vodi pa se ne pojavi element kanibalizma tako kot v Sneguljčici, saj želi v slednji kraljica pojesti človeške organe.

Zlata cesta: prispodobo zlate ceste bi lahko povezali s tem, da bo po njej prišel le človek poštenega, svetlega srca. Starejša brata sta v tem primeru zaslepljena z materialno podobo ceste – zlato, zato se umakneta in želita priti v grad po levi strani ceste. Najmlajši brat pa naj ne bi opazil zlate ceste zaradi zamišljenosti, vendar v to bi lahko podvomili, saj ni mogel zares razmišljati o čustvih, ki naj bi jih gojil do princese, saj jo je poznal, predvidevamo, le nekaj minut.

Razplet: na koncu zmaga najmlajši brat, saj doseže vse, kar si sam želi. Prevzame namreč grad in postane princesin mož. Do konca svojih dni ne bo živel v pomanjkanju, kar pa se tiče princeske, pa je pri tem prikazana na način, kot da je lastnina in da je srečna le sedaj, ko ima ob sebi moškega.

Poroka: prehod v svet odraslih omogočata preizkušnja modrosti in poroka.

Zaključek: izginotje bratov na morju prepusti bralcu lastno presojo, kaj se zgodi z njima. Ladja pa v simboliki že od nekdaj predstavlja življenje posameznika. Torej je njuno življenje izgubljeno.

Sporočilo: le-to naj bi bilo v pravljicah pozitivno, vendar v Živi vodi po analizi ne najdemo sporočila, ki bi nas nekaj naučilo. Tukaj sta močno prisotna pohlep in slava.

Obnova

Pravljica pripoveduje o kralju in njegovih treh sinovih, ki se odpravijo iskati živo vodo za kralja,ki je »...hudo zbolel, in nihče si ni mogel misliti, da bo ostal živ.« (Grimm, 2006, 278) O čarobni živi vodi jih je seznanil starec, ki jim je zagotovil, da bo to edino zdravilo, ki bo pomagalo kralju, vendar bo pot do nje zelo težka.

Za podvig se je najprej odločil najstarejši sin in povprašal za dovoljenje kralja. Kralj mu sprva ni dovolil, nato pa se vdal sinovim prošnjam. (Tu se razkrije sinov motiv za iskanje žive vode. Ne želi je najti zato, da bo oče ozdravel, pač pa zato, da bo tako postal njegov najljubši sin in podedoval kraljestvo. Postavita se dve vprašanji: Je bilo njegovo objokovanje očetove bolezni na začetku pravljice sploh iskreno? Pisatelja o tem ne pišeta. Kot drugo vprašanje pa se postavlja tradicija prvorojenca kot prestolonaslednika. Ali naj ne bi njemu ,kot najstarejšemu, samodejno pripadal prestol, ko kralj umre? Če to drži, zakaj sin želi rešiti kralja, če ga mika le prestolonasledništvo?)

Najstarejši se je odpravil na pot "... in ko je tako že nekaj časa jezdil, je sredi poti stal škrat ..." (Grimm, 2006,278) (Koliko časa je najsterejši sin jezdil do srečanja s škratom?) Ker se mladenič za škrata ob poti ni zmenil, mu je ta zaželel vse hudo in mladenič je zašel v gorsko sotesko, ki je bila tako ozka, da ni mogel iz nje in se tako ujel.

Ker najsterejšega sina ni bilo dolgo domov je tudi srednji brat odšel po isti poti in zgodilo se mu enako kot bratu, saj je škrata grobo zavrnil in tudi on je zašel v gorski tesen. »Tako se pač godi ošabnežem.« (Grimm, 2006 , 279)

Ko še drugega sina ni bilo domov, se je za iskanje ponudil najmlajši sin. Kralj je tudi pri njegovi prošnji popustil. (Tu se lahko vprašamo o karakterju kralja. Najprej se zaveda nevarnosti odhoda sinov, vendar vsem popusti. Kljub izginotju obeh sinov, dovoli najmlajšemu, da odide po živo vodo zanj, a ne tudi poiskati svojih bratov.)

Tudi najmlajši je na svoji poti srečal škrata. Ko ga je škrat ogovoril, se je najmlajši sin spustil v pogovor z njim. Povedal mu kaj išče in škrat mu je razloži kako priti do žive vode (»Ker se obnašaš kot se spodobi, in nisi ošaben kot tvoja brata, ti povem, kje boš našel živo vodo.«)ter mu dal vse kar rabi za varen vstop v grad. »S šibo trikrat udari po železnih grajskih vratih in odprla se bodo. Za vrati ležita dva leva in prav na široko odpirata gobca, vendar se bosta pomirila, če jima boš vrgel kruh.« (Grimm, 2006, 279)

Princ je prišel do gradu in storil vse tako, kot je velel škrat. Vstopil je v grad, kjer je bilo ogromno začaranih princev. (Kdo jih je začaral? Kaj jih je ustavilo iti naprej?) Princ je vsem začaranim princem iz rok hitro pobral vse prstane pa še meč in kruh, ki sta ležala na tleh. (Tukaj se pojavi dilema o poštenosti. Ali naj se ne bi najmlajši obnašal pošteno, kot je trdil škrat ob njunem srečanju?)

Ko je vstopil v naslednjo sobo ga je tam čakala princesa in mu povedala, da jo je odrešil in da bo njeno kraljestvo njegovo, če se vrne čez leto in dan. (Česa jo je odrešil princ? Ali je on v grad prišel zaradi njene odrešitve? Kakšen je njegov odziv na princeso ni zapisano.) Princesa ga je nato napotila k vodnjaku v katerem je živa voda in ga opozorila, da mora iz gradu najkasneje ob dvanajsti uri. (Motiv iz Pepelke.) Ko je najmlajši stopil v naslednjo sobo je tam zagledal posteljo in si malo odpočil. Zbudil se je le malo preden je odbilo dvanajst, zato je moral hitro v vodnjaku zajeti vodo in oditi iz dvorca. Na srečo ga je pri vodnjaku čakal vrček za vodo. (Kje je bila princesa ko je on spal? Kaj se je zgodilo s princi? Če je on odrešil princeso, je s tem odrešil tudi njih. Kljub temu, da ima zelo pomembno nalogo, se odloči za spanec. Kaj bi bilo, če ga ob vodnjaku ne bi čakal vrček?)

Ko se je mlajši brat vračal domov je ponovno srečal škrata, ki mu pove, da sta meč in kruh, ki si ju je vzel v gradu zelo pomembna. »S tem mečem se da posekati cele vojske in tega kruha nikoli ne zmanjka. « (Grimm, 2006, 280) Najmlajši pa si je le želel, da mu škrat pomaga najti brata. Škrat ga je posvaril pred njima, vendar mu je željo vseeno izpolnil. Bratov se je razveselil in jima povedal vse, kar je doživel. Ko so šli proti domu so se ustavili v treh kraljestvih, kjer je najmlajši pomagal z mečem posekati vojske vladarjem ter nahraniti njihovo ljudstvo. Nato so sedli na ladjo in se odpeljali prek morja. (Njihova pot nazaj je zelo dolga in se ne sklada z začetnim opisom »...in ko je tako že nekaj časa jezdil...«. (Grimm, 2006, 278))

Na morju sta starejša brata vzela mlajšemu vrč z živo vodo in ga nadomestila z vrčem z morsko vodo. Ko so prispeli na grad in je najmlajši odnesel kralju vodo, se mu je po pitju le-te zdravje še poslabšalo. Starejša brata sta nato prinesla živo vodo očetu in takoj je ozdravel. Kralju sta rekla, da ga je hotel mlajši zastrupiti. Nato sta brata odšla do najmlajšega ter mu povedala kaj sta naredila. (Odziv najmlajšega ni zapisan.)

Kralj je bil jezen na najmlajšega sina ker je verjel, da mu je stregel po življenju. »Sklical je dvor in obsodili so ga, da mora biti naskrivaj ustreljen.« (Grimm, 2006 , 281).(Kaj nam ta reakcija pove o kralju kot o vladarju? Ali je povprašal o dejanju obe strani? Ali je pravičen? Kaj pa nam pove vse to o kralju kot o očetu?)

Ko je najmlajši princ odšel na lov ga je spremljal lovec, ki bi ga moral umoriti. Princ je opazil lovčevo žalost in ga povprašal zakaj je žalosten. Ko mu je lovec povedal kaj mora storiti, ga je princ prosil usmiljenja. V zameno mu je ponudil menjavo oblačil in lovec se je s tem strinjal. (Ta prizor spominja na Sneguljčico.)

Kmalu so v kraljestvo prispeli vozovi dragocenosti, kot zahvala , katerim je najmlajši sin rešil življenja. Takrat je kralj podvomil o svoji odločitvi. Obžaloval, da je dal sina umoriti, vendar ga je lovec potolažil, da ga na srečo ni ubogal in mu razkril, da je sin še vedno živ. Kralj se je tega razveselil in razglasil je, da se njegov sin lahko vrne domov. (Kaj je kralja spodbudilo, da je začel razmišljati o tem, da obstaja možnost, da ga sin ni želel zastrupiti? Ali je kralj preudaren vladar?)

Medtem je kraljična dala zgraditi zlato cesto pred gradom. »Svojim ljudem je rekla, da je pravi tisti snubec, ki bo prijezdil naravnost po cesti in tega naj spustijo noter.« (Grimm, 2006, 282) Ko je minilo leto, je odšel najstarejši sin proti kraljičinem gradu, da bi se z njo poročil. (Kje je bil ta čas najmlajši brat?) Zlata cesta ga je prevzela, da mu je bilo škoda jahati po njej, odločil se je, da bo do gradu prišel po levi strani. Vendar so ga pri grajskih vratih odslovili, saj ni tisti, ki ga čakajo. Enako se je malo kasneje zgodilo še srednjemu bratu, tudi sam ni želel jahati po zlati cesti, ampak je raje odšel po levi strani ceste.

Ko je minilo še eno leto se je na pot proti gradu odpravil najmlajši sin, ki je ves ta čas živel v gozdu. (Kaj se je ta čas dogajalo z njim, ni nikjer zapisano.) Ker je bil tako zamišljen sploh ni opazil zlate ceste. Grajska vrata so mu odprli in kraljična ga je vesela sprejela. (Kljub temu da je zamudil dobro leto.)

Ko sta se poročila, mu je kraljična povedala, da se lahko vrne domov, saj mu je oče oprostil. (Oprostil česa? Je sin kaj zagrešil?) Sin je odšel do očeta in mu povedalkaj se je zgodilo, kako sta ga brata prevarala. Kralj ju je hotel kaznovati, vendar sta odplula in nikoli več ju ni bilo nazaj.

Intertekstualna povezava

Elemente iz pravljice Živa voda lahko zasledimo tudi v nekaterih drugih, in sicer v:

- Tekma za bajtico (Brenkova, K. (1987). Babica pripoveduje. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 8.),

- Gospodična (Brenkova, K. (1987). Babica pripoveduje. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 73.),

- Vetrovi se prepirajo (Brenkova, K. (1987). Babica pripoveduje. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 88.),

- O treh sinovih (Brenkova, K. (1987). Babica pripoveduje. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 134.),

- O fižolčku, ogelčku in slamici (Brenkova, K. (1987). Babica pripoveduje. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 119.),

- O treh grahih (Benigar, J. (1992). Slovenske ljudske pravljice. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 8.),

- Zlata ptica (Benigar, J. (1992). Slovenske ljudske pravljice. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 22.),

- Sneguljčica (Grimm, J., W. (2006). Pravljice. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 160.),

- Pepelka (Grimm, J., W. (2006). Pravljice. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 62.).

Vir

Grimm, J. in W. (2006). Pravljice. Ljubljana: Mladinska knjiga. str. 278–283.

Zunanje povezave

http://www.dailymotion.com/video/xf8o6a_grimm-s-fairy-tale-classics-the-wat_creation

http://www.dailymotion.com/video/xf8oar_grimm-s-fairy-tale-classics-the-wat_creation

http://www.mladinska.com/knjige/ustvarjalci/ustvarjalec?auid=97