Harper Lee: Če ubiješ oponašalca

Uvod

V seminarski nalogi raziskujem in predlagam način obravnave dela Če ubiješ oponašalca ameriške pisateljice Harper Lee v sklopu domačega branja. Zaradi prepletanja tematik in zgodovinskega ozadja romana se mi zdi za poglobljeno branje in skupno analizo prebranega smiselna metoda etapnega branja. Poudarek je na skupinskem delu, vse ure v sklopu obravnave so razdelane po metodah in tematikah, vključeni pa so tudi odlomki in konkretni primeri vprašanj.  

Avtorica in delo

Harper Lee

Rodila se je v Monroevillu v Alabami (od koder naj bi tudi črpala navdih za fikcijsko mestece Maycomb, v katerem se odvija zgodba romana) leta 1926. Ob objavi svojega prvenca Če ubiješ oponašalca (izvirno To Kill a Mockingbird) je imela 34 let, knjiga pa je nemudoma postala senzacija. V naslednjem letu je prejela Pulitzerjevo nagrado, dve leti po izidu pa so po njej posneli film, ki je dobil tri oskarje. Leto pred smrtjo je izdala še Go Set a Watchman (2015), ki je bil prvotno nekakšen osnutek za njen prvenec, to pa je razen nekaj člankov tudi vse, kar je izpod njenega peresa doseglo javnost. Če ubiješ oponašalca je do konca njenega življenja ostalo njena največja uspešnica. (Johnson Debeljak 2015: 308)

Če ubiješ oponašalca

V slovenščini smo prevod tega romana dobili hitro, že leta 1964 ga je spisal Janez Sivec (Ne ubijaj slavca), čez dvajset let je izšel ponatis, najnovejši prevod, po katerem je zasnovano tudi to domače branje v razredu, pa je izšel leta 2015, napisala ga je Polona Glavan. Johnson Debeljak (prav tam) je zapisala, da se ji »[hiter prevod – zgolj tri leta po izvirni izdaji –] zdi osupljivo bliskovit prodor na majhno tržišče na drugi strani težke in nepredirne železne zavese, ki je takrat še delila Evropo.« 

Zgodba se dogaja v ameriški zvezni državi Alabama v izmišljenem mestu Maycomb v 30. letih 20. stoletja v času velike depresije. Dogajanje spremljamo skozi oči na začetku šest-, na koncu romana pa osemletne deklice Scout. S svojim bratom Jemom in ovdovelim očetom Atticusom živijo v hiši, kjer jim pri vzgoji pomaga tudi temnopolta kuharica Calpurnia. Jem, Scout in njun prijatelj Dill se skupaj igrajo ter fantazirajo o strašljivi sosedovi hiši, kjer živi Arthur "Boo" Radley. Z njimi poskuša navezati stik, ko jim v drevesu začne puščati darilca, čeprav otroci tega sprva ne razumejo.

Scoutin in Jemov oče Atticus je odvetnik, ki mora na sojenju zastopati temnopoltega Toma Robinsona, ki je obtožen posilstva belke Mayelle Ewell. Veliko prebivalcem Maycomba je Atticusovo delo sporno, zato ga zmerjajo s »črnoljubcem«. Pri sojenju Atticus Toma dobro zagovarja, a ga porota navkljub vsem dokazom obsodi. Tom je kmalu zatem med poskusom pobega iz zapora ubit.

Ker je bil oče Mayelle, Bob Ewell, med sojenjem ponižan (izkazalo se je namreč, da je svojo hčer pretepel sam, ker je poljubila Toma), se hoče Atticusu maščevati. Na noč čarovnic napade Jema in Scout, a ju reši skrivnostni Arthur Radley in Boba Ewella nabode na njegov nož. Po odkritju trupla se šerif z Atticusom dogovori, da bo zaradi zaščite Boojeve zasebnosti poročal, da je Bob med napadom na nož padel kar sam. Scout pospremi Arthurja domov in končno stopi na njegovo verando, česar so se med igro z Jemom in Dillom vedno bali.

Delo se tehtno dotika mnogo težkih tematik, kar je ena izmed njegovih kvalitet, a moramo biti pri obravnavi pozorni, da jih dijakom prikažemo z dovoljšnim kontekstom. Med tovrstne točke sodijo rasna segregacija, rasizem, spolna zloraba, omemba incesta, poskusi umora, zasvojenost z drogami, globoka revščina itd.

Obravnava domačega branja

Roman ni kratek (najnovejša izdaja ima 305 strani), zato sem se zavoljo časa, ki ga pri pouku vedno primanjkuje, in sprotnega preverjanja razumevanja odločil za metodo etapnega branja. Delo bi se zaradi obdobja, časa in kraja dogajanja ter tematik najverjetneje obravnavalo v zadnjem letniku gimnazije.

Splošna razporeditev učnih ur

Celotna obravnava bi obsegala štiri šolske ure, prva bi vključevala uvodno motivacijo in predstavitev zgodovinskega ozadja oz. časa in kraja romana, v preostalih treh pa bi že obravnavali prebrano.

Prva učna ura

Uvodno uro učitelj začne z napovedjo obravnave domačega branja in odlomkom iz knjige, ki ga najprej umesti v kontekst. Nastopajočih oseb ni treba obširno opisovati, dovolj je le, da se omeni njihova starost, vloga v romanu in rasa, ker je tudi v odlomku pomembna za razumevanje. Učitelj pove tudi nekaj o avtorici. Odlomek je izbran, ker o romanu ne izda preveč, vseeno pa vzbudi zanimanje:

»Nikar ne bodite tako prepričani, gospod Jem, nisem še videl, da bi kakšna porota odločila v prid črncu nasproti belcu …« Toda Jem je častitemu Sykesu zatrdil, da bo to izjema, in na dolgo razpredal o tem, kakšni so zakoni v primeru posilstva: če je ženska privolila, ni šlo za posilstvo, morala pa je imeti osemnajst let – namreč v Alabami –, Mayella pa jih je imela devetnajst. Očitno si moral brcati in vpiti, morali so te nadvladati in se znesti nad tabo, po možnosti si moral še omedleti. Če si imel manj kot osemnajst let, ti vsega tega ni bilo treba prestajati.

»Gospod Jem,« je opomnil častiti Sykes, »to niso primerne stari za mlade dame …«

»Oh, saj ne ve, o čem govoriva,« je rekel Jem. »Scout, to je zate preveč odraslo, kajne?« 

»Nikakor ne, razumem vse, kar praviš.« Morda sem bila preveč prepričljiva, kajti Jem je utihnil in te teme ni več načel. (Lee 2015: 226–227)

Po prebranem učitelj dijake vpraša po vtisih in jih vodi do elementov romana, ki jih odlomek odpira: prvoosebni pripovedovalec, rasna segregacija, sodna tematika, posilstvo itd.

Dijake nato razdeli v skupine, ki dobijo navodila, da raziščejo rasno diskriminacijo in suženjstvo v ZDA. Smiselna razdelitev bi bila npr. na štiri skupine, ki raziščejo: začetek suženjstva, značilnosti rasne segregacije, njen »konec« in posledice. Poznavanje zgodovinskega ozadja rasnih napetosti na ameriških tleh je za razumevanje romana ključnega pomena, sploh, ker tovrstne izkušnje na Slovenskem nismo imeli.

Skupine po 10 minutah dela ostalim predstavijo svoje ugotovitve, ob katerih se zagotovo odpira mnogo možnosti za razmislek in razpravo v razredu – npr. kaj so Američani storili, da so dosegli enakopravnost in razmislek, če jo danes zares imajo – temnopolti predsednik je že lahko eden izmed pokazateljev. Dobro razumevanje opisanega je pogoj, da lahko dijaki motive, ki v romanu iz tega izvirajo, ob branju pravilno interpretirajo – npr. zaničevanje Atticusa, ko prevzame obrambo Toma Robinsona na sodišču, zakaj je do te obtožbe sploh prišlo itn.

Za zaključek ure učitelj dijakom da navodila za branje in jim pove, da morajo do naslednjega tedna prebrati prvi del romana (do strani 125). Naroči jim tudi, da naj za šest osrednjih oseb sami naredijo oznako in jo prihodnjič prinesejo s seboj. Ponudi jim tudi nekaj napotkov za samostojno branje – spodbudi izpisovanje ob stvareh, ki se jim med branjem zdijo pomembne, beleženje opažanj, dovolj časa za branje in pogovarjanje s sobralci.  

Druga učna ura

Obravnava prvega prebranega dela romana predvidoma poteka naslednji teden, enak razmak je tudi med preostalimi urami, da imajo dijaki dovolj časa, da dogovorjeni del romana preberejo, a vsega skupaj ne pozabijo.

V tej učni uri se obravnava del romana, ki v izvodu iz leta 2015 obsega strani 9–123. Ta izsek je izbran, ker se v prvem delu (knjiga je deljena na dva) bralci spoznajo s krajem Maycomb, njegovimi prebivalci in njihovimi rasističnimi nagnjenji, predvsem pa z glavno junakinjo in njenimi pogledi na svet. To je pomembno za kasnejšo obravnavo in razvoj zgodbe.

Na začetku ure učitelj vodi skupinski pogovor o prebranem s poudarkom na argumentiranem doživljanju, opažanjih in občutkih dijakov.

Dijaki so potem razdeljeni v sedem skupin, kjer najprej primerjajo svoje oznake oseb. Nato je vsaka skupina zadolžena za celostno predstavitev enega izmed likov (Scout, Jem, Dill, Atticus, Calpurnia in Boo Radley), ki jo predstavijo pred razredom. Izjema je skupina, ki pripravi predstavitev mesteca Maycomb, kjer se zgodba odvija. Skozi predstavitve dijaki ozaveščajo lastnosti junakov in prostora ter razmišljajo o tem, kako lahko ti elementi v preostanku romana vplivajo na razvoj dogodkov/idej.

Na koncu ure učitelj napove obseg branja do naslednjega tedna, ki zajema strani 127–193 (vse do 18. poglavja).

Tretja učna ura

Obseg druge etape branja je izbran, da se gradi napetost, v 18. poglavju se namreč prvič kot priča pojavi Mayella Ewell, domnevno posiljena ženska. Dijaki torej že preberejo začetek sojenja, več pa ne.

Učitelj spet najprej vodi pogovor o prebranem, opažanjih in občutkih tako, da se z dijaki usede v krog in odpre debato o vsem, kar so pri branju do sedaj občutili in njihovih pričakovanjih. Usmerja jih proti pisateljičinem slogu, pa tudi tematikam, ki v romanu nosijo največjo težo – odraščanje in izginjanje nedolžnosti, rasna in slojna diskriminacija, sočutje, zavzemanje za vrednote itn.

Predlagana vprašanja, iz katerih učitelj izhaja v debato z dijaki:

• Kako izbira pripovedovalca vpliva na branje romana? Ker je prvoosebni, je bolj subjektiven, ali je morda nezanesljivi?
• Kako v romanu deluje notranji monolog? Izhajanje iz odlomka (Lee 2015: 36):

Calpurnia se je sklonila in me poljubila. Umaknila sem se in se spraševala, kaj jo je obsedlo. Hotela se mi je odkupiti, samo to. Vedno je bila prestroga z mano, končno je videla, v kakšni zmoti živi, žal ji je bilo, ampak bila je preponosna, da bi to priznala. Od vseh prestopkov tistega dne sem bila že izmučena.

• Kakšno vlogo igrajo za like vrednote in ali se skozi čas spreminjajo? Tu je preko segregacije in sočutja možna povezava tudi z etično literarno vedo.

Pred zaključkom ure učitelj razredu razloži, da morajo do naslednjič roman prebrati do konca (strani 194–305), sledila pa bo še zadnja obravnava in zaključek domačega branja.

Četrta učna ura

Začetek s pogovorom o občutkih in opažanjih ob prebranem.

Zadnja ura v sklopu domačega branja je zasnovana skozi metodo reševanja književnih problemov, ki podpira samostojno raziskovanje in odkrivanje dijakov. Po Žbogar (2023: 312) so književni problemi lahko »objektivni ali subjektivni, njihovo razreševanje terja izvirnost, način reševanja pa je odvisen od čustvene in kognitivne zrelosti dijakov, pa tudi njihove senzibilnosti, predznanja, izkušenj in motiviranosti.« Učitelj izhaja iz odprtih oz. problemskih trditev, na katera dijaki tvorijo hipoteze za ali proti in jih argumentirajo. Skozi to aktivnost se učijo izbire pravih elementov za analiziranje in razmišljujočega ter kritičnega opazovanja. (prav tam: 314)

Skupine dobijo vsaka svojo trditev, ki jo predelajo najprej sami, nato pa svoje ugotovitve strnejo in jih predstavijo razredu. Primeri predlaganih trditev so:

• Boo Radley je rešil Scout in Jema zaradi svoje visoke moralne integritete.
• Calpurnia je v družini Finch zasedla vlogo mame, a jo je slabo opravljala.
• Atticus Finch je edini lik, ki bi lahko v romanu opravljal vlogo popolnega odvetnika.

Ocenjevanje

Učenci bi tudi oceno iz domačega branja dobili skozi metodo reševanja književnih problemov, le da bi v tem primeru pisali klasični šolski esej, v katerem bi morali izbrani problem aktualizirati. Predlog za navodila je: Ali glavna junakinja romana Scout skozi zgodbo odraste? Svoj sklep argumentirajte z dogodki, ki se ji pripetijo. Ali bi se v enakih okoliščinah enako spremenili kot ona ali ne? Skozi pisanje eseja bi dijaki pokazali globlje razumevanje obravnavanega dela in se urili v tipu pisanja, ki jih čaka na maturi.

Dodatne možnosti

V sklopu dela v skupinah bi lahko razmišljali tudi o jezikovnih dilemah in nacionalnih razlikah – na primer, zakaj se je Janez Sivec v svojem prevodu odločil za naslovni prevod v slavca, Polona Glavan pa za oponašalca?

Če dijaki izkažejo zanimanje, lahko za diferenciacijo uporabimo primerjavo romana s filmom, pri čemer bi dijake usmerili na specifičen element primerjave, npr. prestavljanje notranjega monologa v filmsko okolje ali pa razlike v karakterizaciji likov ali zasnovi zgodbe med medijema. Pred zaključkom obravnave domačega branja filma v razredu ne bi omenjali, saj bi tako tvegali, da bi si dijaki ogledali le film in zanemarili branje.

Alternativa za vključitev filma v proces učenja je tudi, da bi dijaki tekom leta morali pridobiti dodatno oceno izven ustnih in pisnih (s tem bi jih seznanili že na začetku leta), za katero bi imeli več možnosti – ena izmed njih bi bila, da bi primerjali roman in film.  

Zaključek

V nalogi sem predstavil način obravnave domačega branja za roman Če ubiješ oponašalca Harper Lee. Roman je še vedno aktualen, zgodba razkriva rasne napetosti, krivico in nepravičnost v družbi, prav tako pa je smiselna za obravnavo, ker razbija mit črno-belega sveta in razkriva sivine v odločanju in dejanjih.

Celotna obravnava bi obsegala štiri šolske ure, da bi bilo domače branje kar se da lahko vključiti v že obstoječi učni načrt oz. potek. Vse ure so opisane posebej, prva je uvodna z motivacijo in zgodovinsko ter prostorsko umestitvijo, druga obravnava likov po skupinah, tretja debata na temo sloga in etične strani likov, zadnja pa skozi metodo reševanja književnih problemov argumentiranje ob trditvah. Na koncu je opisano še ocenjevanje in nekaj dodatnih možnosti za obravnavo.

 

Viri in literatura

• Lee, Harper, 2015: Če ubiješ oponašalca. Ljubljana: Mladinska knjiga. Prev. Polona Glavan.
• Johnson Debeljak, Erica, 2015. Od Maycomba do Fergusona in ves svet vmes; Dediščina romana Če ubiješ oponašalca. Lee, Harper, 2015: Če ubiješ oponašalca. Ljubljana: Mladinska knjiga. Prev. Polona Glavan. 307–318.
• Žbogar, Alenka, 2023: Metoda reševanja književnih problemov in problemski šolski esej v gimnaziji. Slavia Centralis 16/2. 308–325.