Dva obraza ženskega upora: didaktična primerjava del ''Zgodba mojega življenja'' in ''Debeluška''

1 Uvod

V seminarski nalogi bo delo Zgodba mojega življenja analizirano kot izhodiščno besedilo, Debeluška pa kot primerjalno. Besedili sta si na prvi pogled zelo sorodni orodni – avtorja sta Francoza, dogajalni prostor je Francija in dogajalni čas je 19. stoletje, glavni osebi sta ženskega spola. Vprašanja, dotikajoča se bistva »biti ženska«, so že krepko čez stoletje predmet številnih razprav. Zanima nas, kakšna je vloga ženske v patriarhalno ustrojenem svetu in na kakšen način si lahko pribori zanjo čim boljši položaj, tako materialni kot čustvom zadovoljujoči. Ampak ali je bila tradicionalna naravnanost, torej poroka, materinstvo, zakonsko življenje, ki se je za žensko še toliko bolj spodobila dve stoletji nazaj, edina pot? Naši dve glavni osebi – vsaka na svoj način – menita, da to ni res.

V seminarski nalogi bom najprej predstavila avtorja, za orientacijo splošen položaj ženske v 19. stoletju in nato posamezno obe deli. Temu bo sledila primerjava karakterizacije glavnih oseb, motiva materinstva, motiva upora družbenim normam in obrobnega motiva vojne, ki se v obeh delih pojavi na začetku. V drugem delu bom besedili obravnavala v gimnazijskem kontekstu. Pisala bom o tem, kdaj, kako in zakaj se mi zdi primerno deli obravnavati pri pouku, kateri so cilji, metode in oblike dela. Opisala bom potek učne ure in katere omejitve se lahko pojavijo ob primerjavi teh dveh besedil. Za konec bom povzela sklepne ugotovitve.

2 Kratka predstavitev avtorjev

Amantine Aurora Lucile Dupin (znana pod psevdonimom George Sand) se je rodila v Parizu 1. julija 1804. Njen oče je bil plemiškega, mati pa preprostega rodu, in pisateljica je svoje otroštvo do šolanja preživljala na posestvu svoje babice v pokrajini Berry, blizu mesta La Châtre. Izobraževala se je v Parizu pri avguštinkah. Kasneje je podedovala babičino posestvo in se leta 1822 poročila z baronom Casimirjem Dudevantom. S pisateljevanjem je začela v Parizu, leta 1831 je pod soavtorjevim imenom Jules Sandeau izšel roman Rose in Blanche. Roman Indiana, izdan leto kasneje, je podpisan z njenim (moškim) umetniškim imenom. George Sand je bila prva francoska pisateljica, ki se je s pisanjem tudi preživljala. V stikih je bila z mnogimi svojimi sodobniki: z Balzacom, Delacroixom, s Flaubertom, Turgenjevom itd. Po ločitvi je imela afero s skladateljem Frédérikom Chopinom. Umrla je 8. junija 1876 (Celjska Mohorjeva družba 2019).

Guy de Maupassant se je rodil 5. avgusta 1850 na gradu Château de Miromesniel pri Dieppu v Normandiji. Po očetovi strani je izhajal iz plemiške družine, po materini pa je bil njegov ded boter Gustava Flauberta. Ko je bil Maupassant star enajst let, sta se njegova starša ločila; mati je zapustila moža in prevzela skrb za Guya in njegovega mlajšega brata. Prav materin vpliv je bil ključen za razvoj sinove ljubezni do literature. Mlademu pisatelju je Flaubert odprl vrata v pariške literarne kroge in ga seznanil z uglednimi avtorji tistega časa, kot sta Émile Zola in Ivan Turgenjev. Pod Flaubertovim vodstvom se je Maupassant seznanil z naturalistično literarno smerjo, njene značilnosti so zaznamovale večino njegovega opusa. Po francosko-pruski vojni, v kateri je Maupassant služil v francoski vojski, je delal kot državni uradnik in pozneje kot novinar v Parizu. Leta 1880 je zaslovel z novelo Boule de Suif, slovensko Debeluška. Zaradi dolgoletnih težav s telesnim in mentalnim zdravjem (živčne motnje z migrenami, sifilis, motnje vida, halucinacije, depresija) je bil po poskusu samomora 1892 sprejet na zasebno kliniko za duševne bolezni, kjer je umrl leto kasneje 6. julija. (Barbarič 2000: 47–49, Lombardi 2019).

3 Položaj ženske v času nastanka besedil

Ker se bom v nadaljevanju ukvarjala s karakterizacijo glavnih oseb in ju med seboj primerjala, se mi zdi smiselno predstaviti položaj ženske v času, ko sta besedili nastali, torej v 19. stoletju. V tistem času so bile ženske žrtve socialne in ekonomske diskriminacije, tiste srednjega in višjega sloja (temu pripada Aurora, o Debeluškinem ozadju pa ne izvemo dovolj) so imele dve opciji: poroka in materinstvo ali družbi manj ugajajoče samsko življenje. Obe varianti sta rezultirali v (sploh finančno) odvisnost od družine, lahko so si sicer poiskale delo kot delavke v tovarnah, ampak jih je od tega odvračalo prepričanje družbe, da je služenje denarja za žensko nekaj nenaravnega. To so podkrepile še nizke plače, nemožnost napredovanja ter težke in nevarne delovne razmere. Zato ni nič čudnega, da so se mlada dekleta lažje in hitreje odločala za vlogo žene, ki je bila simbolna varuhinja morale in spodobnosti znotraj in zunaj doma, krepost, prizanesljivost in pokorščina pa so veljale za kar prirojene ženske vrline. Medtem ko so se moški spopadali z izzivi, kot so ustvarjanje in širjenje industrializirane civilizacije, je bilo od žensk pričakovano varovanje religije in kultiviranosti v družbi. Vse te naložene jim naloge so bile patriarhatu tako pomembne, da so nanje deklice pripravljali že v rosni mladosti, morale so biti poslušne, imeti veliko samokontrole in varovati svojo nedolžnost, ki je bila njihov »največji atribut«. Zakon in predvsem materinstvo sta bila percipirana kot najpomembnejši in najbolj izpolnjujoči ženski poslanstvi. Čeprav je bila ženska moralni steber družbe, je bila portretirana kot delikatna in šibka, iščoča zavetja pri moškem, ob čemer je bila v višjih slojih tudi eden od njegovih statusnih simbolov (Cruea 2005: 187–189).

4 Analiza dela Zgodba mojega življenja

Sand je avtobiografijo začela pisati leta 1847, pri triinštiridesetih letih, o njej pa je pred tem dolgo razmišljala, v tistem času je bila že izkušena pisateljica romanov in znana osebnost (Jurgrau 1988/89: 199). Pisati je začela po mnogih osebnih travmah, ki so se v sedmih letih pisanja dela nadaljevale, ob začetku pisanja je ravno prekinila sedemletno afero s Chopinom, naslednje leto pa je prineslo februarsko revolucijo in z njo spremembe v finančnem stanju in izdaji njenih literarnih tekstov za naslednjih nekaj let (202).

4.1 Obnova vsebine

Zgodba mojega življenja opisuje življenje Aurore od otroštva do prekinitve stikov s Chopinom. V delu avtorica pripoveduje o družinski zgodovini, odraščanju, razmerjih z materjo in babico ter o izoblikovanju svoje identitete. Zgodba vključuje njeno izkušnjo zakona z Casimirjem Dudevantom, ljubezensko zvezo s Chopinom, mnoga potovanja in selitve ter njeno literarno kariero, ko je začela objavljati pod psevdonimom George Sand. Ponuja podroben vpogled v njene osebne odnose ter v življenje ženske in pisateljice, ki se je zavestno upirala družbenim normam svojega časa.

4.2 Opredelitev literarne vrste

Jurgrau piše, da je avtobiografija literarni žanr, ki se je v literarni teoriji uveljavil razmeroma pozno, predvsem z obratom od zunanjega opisa življenja (bios) k raziskovanju notranjega jaza (autos). Avtobiografija ni razumljena kot objektiven zapis preteklosti, temveč kot ustvarjalno, interpretativno dejanje, pri katerem avtor s sedanjega zornega kota konstruira pomen lastnega življenja (1988/1989: 196). Sand v svoji v izvirno poimenovani Histoire de ma vie piše prvoosebno in skozi retrospektivno pripoved opisuje svojo življenjsko pot. Ne piše zgolj o dogodkih, ki so se ji zgodili, ampak je pripoved bolj refleksija o notranjih dvomih, doživljanju, razmišljanjih in moralnih dilemah.

4.3 Notranja struktura in slog

Francoski kritik Philippe Lejeune je pokazal, kako tesno se avtobiografi pri rekonstrukciji svojih življenj opirajo na romaneskne vzorce. George Sand pri tem ni izjema (Brée 1976: 441). Delo lahko razdelimo na štiri dele, oz. štiri življenjska obdobja: otroštvo v Nohantu, šolanje v samostanu, kratka vrnitev k babici in njena smrt, ki ji sledi zakon s Casimirjem, zadnji del zajema literarno ustvarjanje v Parizu.

Slog je ironičen, jezik zgoščen, napolnjen s pridevniki, na nekaterih mestih je prisoten humor, zelo veliko je dolgih in podrobnih opisov predmetov, prostorov (npr. samostana, v katerem je bivala), dogodkov (npr. potovanj) tudi oseb. Pripoved vključuje veliko digresij in preskokov. Ključna je pripovedovalkina odkrita refleksija vsega, s čimer stopi v stik, pri tem pa po mojem mnenju ohranja neko razumsko distanco. Svojega otroštva in mladostništva ne opisuje skozi oči otroka, njene izjave in razmišljanje so prekompleksne za otroka.

4.4 Glavne osebe

Glavna oseba v delu je Aurora, zelo neodvisna, samoreflektivna, čustveno občutljiva in uporniška pisateljica. Pripovedovalko bom natančneje označila v drugem delu seminarske naloge, kjer jo bom primerjala z glavno osebo Debeluške. Mati je v Zgodbi mojega življenja prikazana kot čustvena, impulzivna (sploh po smrti Aurorinega očeta, ko je imela štiri leta) in zaščitniška, a tudi nestanovitna. Avtorica jo opisuje z veliko ambivalence; po eni strani jo čuti kot življenjsko silo, ki jo ima v otroštvu zelo rada, pravi, da jo silno ljubi, po drugi strani pa je vir nemira in konfliktov, predvsem z babico in Casimirom. Babica je predstavljena kot razumska, stroga, moralno dosledna, z aristokratsko držo. Vnukinjo vzgaja disciplinirano, ji omogoči izobrazbo, vendar hkrati uveljavlja nadzor in avtoriteto. Zanjo predstavlja svet reda, tradicije in družbenega ugleda. Aurora želi obema ustreči in obe hudo idealizira.

Glavne like je poleg pripovedovalke, njene mami in babice težko določiti, saj je oseb v delu zelo veliko, vse so podrobno opisane telesno, značajsko, poleg tega pripovedovalka opiše še njihovo preteklost, toliko kot ji je bila znana. Večinoma so osebe zelo zamejene na določena življenjska obdobja pripovedovalke, redke so potem še kdaj bolj kot ne zgolj omenjene v nadaljevanju. Eden izmed njih je mož Casimir, ki je bil stvaren, do nje pravičen, radodaren, »prijatelj v pravem pomenu besede«, vendar se je zdoma vdajal takšnim in drugačnim zabavam, česar pripovedovalka zaradi ljubezni ni mogla trpeti. Po dveh otrocih sta se razšla. Drugi je Chopin, do katerega je čutila strastnejšo ljubezen, bil je genij, svetovljan, imel veliko ljubic, priljuden in očarljiv značaj, dobro mero samozavesti, vendar je bil kljub temu označen za rahločutnega in zanesljivega pa tudi ostrega in muhastega. Chopinu je namenjen najdaljši strnjen opis osebe v besedilu.

4.5 Poetološka tema

Smiselno se mi zdi – glede na to, da se ukvarjamo z avtobiografijo pisateljice – izpostaviti poetološko temo, ki je v takem tipu besedila pričakovana. Sicer je prisotna skozi celo delo, vendar se ji pripovedovalka posveti šele v zadnji četrtini, potem ko izide njen prvi roman. Pred tem je pripoved povezana s poljem literature zgolj mimogrede, npr. pove, da je rada brala, da si je zamišljala romane in jih v otroštvo odigrala z lutkami. Vidi se tudi v raznolikih metaforah (na enem mestu je zapisano, da bo določeni osebi končal roman življenja) ali pa v usmerjanju bralca (npr. napoved »Zdaj bom pa pripovedovala.«). V zadnjem delu bralec dobi nekaj vpogleda v pripovedovalkino življenje med literarnim ustvarjanjem od izbiranja psevdonima George Sand dalje. Pri moškem francoskem imenu Georges je izpustila s, priimek Sand pa si je nadela po ljubimcu in spremljevalcu Julesu Sandeauju, s katerim je pobegnila v Pariz in izdala prvi roman (D. Bahovec 2004: 291). Vseeno pa je njen ustvarjalni proces ostal nepopisan, v zadnji četrtini besedila najdemo obsežen popis finančnega stanja in drugih težav, v ospredju ostanejo opisi oseb, večinoma znanih pisateljev, in medosebnih odnosov z njimi, predvsem z Balzacom.

5 Analiza novele Debeluška

Novela Debeluška je izšla leta 1880 v zbirki Médanski večeri, v kateri je šest mlajših pisateljev, ki so se gibali v Zolajevem krogu, prispevalo vsak po eno krajšo pripoved, tematizirajočo francosko-prusko vojno. Knjiga je že ob izidu postala uspešnica, danes najbolj znana je Maupassantova novela (Barbarič 2000: 53).

5.1 Ozadje nastanka in splošne značilnosti dela

Čas dogajanja je (kot že omenjeno) francosko-pruska vojna, natančneje v letih 1870 in 1871, v kateri je Francija kapitulirala in postala republika (Barbarič 2000: 53–54). Maupassant se je zgledoval po Zolaju in Flaubertu, novelo pa lahko uvrstimo med naturalistične, sam pisatelj pa je »zavračal literarno etiketiranje« (49). Slog je na več mestih piker, ironizira vero, načela itd., nekatera taka mesta so: »Redovnici nista več momljali roženkrancev, negibno sta sedeli, potiskajoč dlani v široke rokave [...] in se gotovo zahvaljevali nebu za preizkušnjo, ki jima jo je poslalo« (Maupassant 2000: 16) in posmehovanje govorjenju pruskega častnika, npr. v izjavah Kaj pi rati? in Ne pustim … to je fse … Lahko kreste (30). Pripovedovalec je vsevedni, na nekaterih mestih personalni.

5.2 Obnova vsebine

Novela se začne s prikazom klavrnosti francoskih vojakov, ki so umazani, razcapani, neobriti in nedisciplinirani, pruska – zmagovita – vojska pa je opisana kot vzvišena, disciplinirana, pravo nasprotje francoske. Mesto Rouen zapusti deset oseb, nameravajo potovati najprej s kočijo do Dieppa, nato pa z ladjo naprej do pristanišča Le Havra, dela ozemlja, ki je še pod francosko oblastjo. Tako imajo možnost v primeru poslabšanja razmer pobegniti v Anglijo. Med vožnjo do Tôtesa osebe ne spregovorijo, dokler jih v to ne prisili vljudnost – zaradi dolgega potovanja postanejo lačni in Debeluška jim ponudi s seboj prinešeno hrano. Ko prispejo do gostilne, jih pruski časnik zadrži, saj želi, da Debeluška spi z njim. Debeluška to zaradi domoljublja in ponosa pogumno zavrne, čeprav ji telesna ljubezen kot prostitutki ni tuja. Sopotniki si zelo želijo oditi in jo več dni prepričujejo, dokler se ne vda. Oficir jim dovoli oditi, v kočiji pa so druge osebe do nje hladne, vedejo se vzvišeno in jo obsojajo.

5.3 Zgradba novele

Debeluška v avtorjevem opusu spada med dolge novele, »saj po obsegu vsaj trikrat presega običajno dolžino« Maupassantovih novel (Barbarič 2000: 55). Za to je kriv predvsem uvod, opis pripovednih oseb, ki jih je v delu kar veliko, in natančno poročanje o posameznih dogodkih. Z vidika notranje zgradbe lahko novelo razdelimo na dogajalni prostor in čas. Dogajalni čas obsega šest dni, dva na poti v kočiji in štiri dni, ki so jih liki preživeli v gostilni v kraju Tôtes. Poraz francoske vojske in prihod Prusov v Rouen »v preddogajalnem času predstavljata splošen in z glavnim dogajanjem malo povezan uvod«, v Maupassantovi kratki pripovedi bolj izjema kot pravilo. Barbarič v spremni besedi ponudi še drugo možnost določanja notranje zgradbe, in sicer na stopnjevanje dramske napetosti, ki pa je po njenem mnenju zaradi obsega manj opazna. Če upoštevamo gledišče pripovednih oseb se prelom pripovedi zgodi takrat, ko se Debeluška vda želji pruskega oficirja, z njenega vidika je prelom precej poznejši, ko v kočiji ugotovi kako podli in hinavski so njeni sopotniki ter začne jokati (Barbarič 2000: 55–56). Zgradba novele je simetrična, med paralelne primere spadajo: na začetku jim Debeluška ponudi hrano, na koncu ima vsak svojo, lačni Debeluški ne pomaga nihče, v kočiji se pogovarjajo ločeno po spolih, redovnici molita, redki dialogi v kočiji.

5.4 Literarne osebe

Glavne osebe so karakterizirane z izrazitimi fizičnimi, psihološkimi in socialnimi značilnostmi. Pripadajo različnim družbenim razredom: zakonca Loiseau meščanskemu, zakonca Carré-Lamadon sta nekoliko bolje situirana meščana, gospod in gospa Hubert de Bréville izhajata iz plemiškega stanu, poleg sta še redovnici (prva je neimenovana, druga je sestra Nikefora), revolucionar Cornudet in naslovna oseba Debeluška, ki ji je sicer ime Elizabeth Rousset. Kot osrednja oseba je najpodrobnejše prikazana Debeluška, do nje ima pripovedovalec najbolj naklonjen odnos.

6 Primerjava predstavljenih del

Med besedili Zgodba mojega življenja in Debeluška lahko najdemo kar nekaj vzporednic, oba glavna lika sta ženski v 19. stoletju, dogajalni čas je večinoma Francija, skupnih je kar nekaj motivov, med izrazitejšimi so motiv vojne, potovanja, krščanske vere, materinstva, zakona … Obe deli spadata v smer realizma oz. naturalizma, zato so opisi zelo pomembni. Tudi slog avtorjev je dokaj podoben, oba sta ironična, deli vsebujeta humorne vložke, pri čemer je v Debeluški glavni zgodbeni konflikt (pa tudi njen lik) komičen, pri Sand gre bolj za humor v jeziku oz. izražanju. Najvidnejšo razliko najdemo v vsebini, Zgodba mojega življenja temelji na pripovedovalkini refleksiji in notranjem doživljanju, pasaž z njenim razmišljanjem je ogromno, medtem ko v noveli tega praktično ni. Nekatere elemente podobnosti bom v nadaljevanju primerjala med seboj.

6.1 Karakterizacija glavnih oseb

Aurora je samoreflektivna in čustveno občutljiva, ampak je vseeno razumska. Prikazana je kot skromna, v odlomku iz otroštva si želi samo gledati dragulje, ne si jih lastiti, je zaupljiva, celo naivna. V odnosih z bližnjimi se kaže kot sočutna, empatična in predana, vendar tudi odločna in samozavestna, ko gre za njeno avtonomijo. Ob prihodu v samostan se ji je vera zdela nonsens, pri petnajstih letih v samostanski cerkvi doživi epifanijo, zapade za nekaj časa v verski fanatizem in ostane verna za celo življenje. Sploh v prvi polovici pripovedi jo bralec dojema kot zelo odkritosrčno, pri opisih oseb za več njih trdi, da so najlepši, najboljši, najprikupnejši itd. človek, kar jih je videl svet. Ena izmed njenih razvidnih lastnosti je, da ljudi zelo idealizira, zdijo se ji boljši od nje same, ki je povprečna. Vseeno jo zanimajo različna področja, od glasbe in slikarstva do geologije, mineralov in medicine.

Debeluškina karakterizacija zaradi drugačnega tipa besedila ni tako razvita kot Aurorina. Izvemo bolj kot ne zgolj »površinske« lastnosti. Telesno je »okrogla, postavna, sijoče polti, [ima] obraz kot rdeče jabolko, prelepe črne oči [in] ozka usteca z blestečimi zobmi« (Barbarič 2000: 62). Poseduje vrsto pozitivnih lastnosti, med njimi najdemo požrtvovalnost in pogum, ko izpolni oficirjevo željo, čeprav ji lastni vrednostni sistem tega ne dopušča, ter plemenitost in radodarnost, ko v kočiji razdeli hrano lačnim sopotnikom. Po značaju je dokaj naivna, radodarna, prijazna, zaveda se svojega statusa, je domoljubna in spada med bonapartiste. Zelo izrazita je njena domoljubna drža, vidimo jo že v zavrnitvi ljubimca Cornudeta zaradi prisotnosti Prusov v hotelu.

Aurora in Debeluška se razlikujeta predvsem po stopnji notranje refleksije, Aurora je zelo introspektivna, pri Debeluški bralec nima vpogleda v njeno zavest, zaznamujejo jo predvsem dejanja. Aurora se kljub izraziti občutljivosti in naivnosti v zgodnjem obdobju pripovedi postopoma razvije v samozavestno, kritično in angažirano osebo, Debeluškin lik pa ne doživi tako izrazitega razvoja, lahko zgolj rečemo, da na koncu spozna pokvarjeno in izkoriščevalsko naravo svojih sopotnikov. Obe zelo zaznamujejo čustva, ki so največkrat gonilo njunega ravnanja, obe sta pravični, dokaj naivni. Tudi Debeluška do neke mere idealizira ljudi, vendar ne tako eksplicitno kot Aurora. Sta empatični in se žrtvujeta za druge, obenem sta sposobni sprejeti odločitev v ključnih trenutkih. Razlikujeta se v odnosu do vere, Aurora ta vidik precej poudarja, medtem ko se Debeluška ukvarja predvsem s politiko (pri bonapartizmu gre za politično ideologijo, ki se ne fokusira na religijo). Telesno nobena od njiju ni lepotica, Aurora na več mestih poudari svojo povprečnost, Debeluškina podoba pa je bolj kot ne komična, ime Debeluška naslika opisu telesnih lastnosti zelo podobno predstavo.

6.2 Motiv upora družbenim normam

Aurora je prikazana kot močna osebnost, je neodvisna, intelektualno radovedna, kar je bilo neznačilno za žensko tistega časa, ko je več pomenila pridnost, ubogljivost, konformizem in podrejanje moškim figuram. Neprestano, od otroštva dalje, izraža zelo močno potrebo po svobodi. Za Auroro so značilni moralna zavest in družbena kritičnost, hkrati pa tudi uporniškost in nekonvencionalnost, saj zavrača tradicionalne vloge, ki jih je družba pripisovala ženskam. V samostanu je pred »razsvetljenjem« v cerkvi spadala med t. i. porednice, ne zaradi resnično slabega/problematičnega obnašanja, temveč iz brezbrižnosti in slabih manir.

Debeluška se, paradoksalno, v noveli izkaže za edino osebo z »delujočim« moralnim kompasom, čeprav kot prostitutka predstavlja javno sramoto. Njena odločnost je najbolj razvidna je v njenem takojšnjem ogorčenju in ostrem nasprotovanju Prusovi želji, navkljub svojemu poklicu. Slednje je po mojem mnenju ključno za vzpostavljanje moralnega kontrasta med Debeluško, izgnanko iz družbe, in liki z višjimi socialnimi statusi, celo z redovnicama, pri katerih naj bi bilo po mojem mnenju moralno delovanje (vsaj v našem posebnem primeru) pač nekaj samoumevnega.

Primerjava tega aspekta glavnih likov razkrije dva različna, a v bistvu sorodna tipa ženskega subjekta, ki oba na svoj način zavračata družbena pričakovanja 19. stoletja. Aurora se oblikuje kot notranje bolj kompleksna osebnost, upor družbenim normam je predvsem intelektualen. Njena moralna drža je povezana z etično samorefleksijo in po mojem mnenju z vero, s katero je bila v času šolanja zelo povezana. Debeluška pa nasprotno uteleša upor na nerazumski ravni. Ta se kaže predvsem v konkretnih življenjskih izbirah. Njeno zavračanje poroke in tradicionalnih ženskih vlog ni rezultat premišljevanja, ampak nuje. Medtem ko je Aurora družbeno še kar privilegirana in si lahko privošči oblikovanje svoje svobode, je Debeluška potisnjena na rob družbe. Skupna jima je zavrnitev družbeno predpisane podobe »krepostne« ženske, revolucionarna nagnjenja, ki so pri Debeluški sicer bolj opazna in večkrat ubesedena, in ponosna francoska drža, Aurora jo izrazi ob prihodu med angleške redovnice. George Sand je bila v času revolucije 1848 povezana z glavnimi akterji boja za demokracijo (D. Bahovec 2004: 300), o Aurori pa izvemo bolj ali manj zgolj to, da diktature nikoli ni marala.

6.3 Motiv materinstva

Motiv materinstva ima v avtobiografiji Zgodba mojega življenja pomembno, a neidealizirano vlogo in je tesno povezan s pojmovanjem osebne svobode. George Sand materinstvo obravnava predvsem skozi Aurorino izkušnjo hčerke in matere, pri čemer izpostavlja ambivalentnost tega odnosa. Skozi življenje je iskala mater v različnih ženskah; v biološki mami, babici, sestri Alicii v samostanu, znanki Angèle pred poroko s Casimirjem. Odnos z materjo zaznamujejo močna čustva, navezanost in konflikti, kar Sand razume kot posledico materine socialne negotovosti in čustvene nestabilnosti. Babica pa predstavlja drugačen, strožji in bolj »vzgojni« model materinske skrbi, ki temelji na redu, disciplini in lepih manirah, želi jo popeljati v visoko družbo, da bi bila vnukinji zagotovljena materialna preskrbljenost. Germaine Brée zapiše, da Sand sledi oblikovanju Aurore kot posameznice, ki se postopoma izvije iz začetnega, zmedenega stanja odvisnosti od prvotnega, čeprav netipičnega starševskega para: matere in babice. Ob tem opozori na otrokovo temeljno potrebo – zanesljivost in občutek varnosti v prvotnem »srečnem trikotniku«. Ne glede na dejanske okoliščine so bili zaporedni »padci« matere nedvomno ključni za Aurorino življenje. (1976: 444). Aurora lastno materinstvo razume kot odgovornost, bolnemu sinu želi povrniti zdravje, vendar je materinstvo ne definira. S tem zavrača tradicionalno predstavo o ženski, ki bi bila izključno določena z vlogo matere. Eva Bahovec piše, da »je George Sand zagovornica materinstva kot specifične razsežnosti ženskega, [vendar] je njeno nenehno zavzemanje za svobodno ljubezen onstran tradicionalnih okvirov«  (D. Bahovec 2004: 298).

V delu Debeluška motiv materinstva ni tako izrazit, vendar je kljub temu prisoten. Debeluška je mati, svojega otroka pa se spomni zgolj na enem mestu, ko so popotniki »ujeti« v Tôtesu, ker Debeluška ne želi izpolniti oficirjeve zahteve, in cerkveni zvonovi napovejo krst: »Debeluška je imela otroka, ki so ga vzgajali kmetje v Yvetotu. Niti enkrat na leto ga ni videla in nikoli se ga ni spomnila; zdaj pa ji je misel na dete, ki bo krščeno, prevzela srce z nanadno in silovito nežnostjo do njenega lastnega in brezpogojno je želela biti navzoča pri obredu.« (Maupassant 2000: 34) Debeluška otroka zanemarja, ker ji je v napoto pri njeni obrti, nežna čustva jo preplavijo le v omenjenih specifičnih okoliščinah. Bolj »zgleden«, šolski, morda klišejsko cankarjanski primer matere, je gostilničarjeva žena ga. Follenvie.

Primerjava motiva materinstva v Zgodbi mojega življenja in noveli Debeluška pokaže izrazit kontrast v njegovi obravnavi, pomenu in obsegu. Pri George Sand je materinstvo razplasteno čez celo besedilo, vredno dolgih opisov in razmišljanj ter del Aurorine identitete. Avtorica ga ne idealizira, o pripovedovalkinih otrocih izvemo pravzaprav zelo malo, prikaže ga kot kontrastno izkušnjo, ki je lahko hkrati vir bližine in omejitve. Materinstvo predstavi kot vzgojni in oblikovalni proces, ki vpliva na razvoj posameznika in njegove življenjske izbire. Nasprotno je v Maupassantovi Debeluški motiv materinstva obroben. Debeluška je mati, vendar je ta vidik njene identitete nepomemben, potisnjen na rob, saj se mu ne posveča zaradi poklica in osebnostnih lastnosti. Spomin na otroka se pojavi zgolj v enem, čustveno intenzivnem trenutku, ki ga sproži zunanja okoliščina. Materinstvo tu ne deluje kot oblikujoča življenjska izkušnja.

6.4 Motiv vojne

Motiv vojne je v obeh delih bolj obrobni, ampak se mi zdi smiselno obravnavati razliko v pripovednem načinu in pomenu vojne. Debeluška se dogaja na ozadju vojne, njena tematika je nadčasovna, pripoved nič ne izgubi, če jo premaknemo kam drugam, ne spoznamo, kako so vojne razmere prizadele osebe v noveli. Opisovanje vojne je faktografsko, realistično, v njem ni nobene refleksije. Pri Aurori temu ni tako, v stik z vojno je stopila že kot otrok, opisuje grozo vojne in smrti v Španiji, v katero je z materjo potovala. V obeh delih se pojavijo še drugi motivi, ki jih povezujemo z vojnim dogajanjem, npr. motiv bega pred vojno, Aurora vidi špansko kraljico, ki je zapustila svojo deželo, v Debeluški pa je beg pravzaprav osrednje dogajanje. Enako je tudi pri motivu lakote, v Zgodbi mojega življenja je obroben, medtem ko je v noveli zelo pomemben in nosi metaforično težo pogoltnosti višjih slojev.

7 Obravnava del pri pouku

Obe besedili lahko najdeta svoj prostor v gimnazijskem pouku književnosti, spadata v realizem in naturalizem, ki se običajno obravnava v drugem letniku, ko so dijaki že spoznali osnovne literarne pojme in imajo razvito sposobnost abstraktnega mišljenja. Debeluška je vključena v učni načrt pod temo realizem, učitelj lahko izbere ali bo obravnaval Gogoljevi deli Plašč oz. Nos ali Maupassantov Nakit oz. Debeluško. Zgodba mojega življenja v nov učni načrt ni vključena, vendar se mi zdi besedilo primerno za obravnavo, kot sem zapisala zgoraj, v drugem letniku gimnazije. Delo bi obravnavala, ker se mi zdi reprezentativen primer avtobiografije, skozi katerega dijaki spoznajo značilnosti te literarne vrste in razmerje med avtorjem, pripovedovalcem in glavno literarno osebo. Poleg tega je na nek način »dokument časa«, ponudi vpogled v življenje ženske v 19. stoletju in v umetniške in pisateljske kroge tistega časa. Branje Aurorinih doživljanj odpira tudi možnost za osebnostne refleksije dijakov. Primerjalnega besedila, torej Debeluške, ne bi obravnavala bistveno prej, ker se mi zdi smiselno, da različna besedila iz literarnih smeri, ki so soobstajale, obravnavamo skupaj. Debeluška se mi zdi manj zahteven tekst, sploh zaradi relativno kratkega obsega, enostavne in komične zgodbe in berljivega sloga. Vse to dijake po mojem mnenju pritegne, zato bi jo lahko brali tudi prej, na koncu prvega letnika. Dijaki jo lahko sami doma preberejo celo, v razredu pa bi jo potem skupaj prediskutirali, uporabili bi metodo obrnjenega učenja. Ob tem se mi zdi smiselno dati kakšno nalogo, npr. da dijaki napišejo kratko obnovo in vanjo nalašč vstavijo napačne podatke. Dela Zgodba mojega življenja ne bi obravnavala v celoti, temveč bi izbrala dva daljša odlomka, ki bi bila najprimernejša za primerjavo, glede na vzporednice, ki sem jih predstavila v prejšnjem poglavju seminarske naloge. Lahko bi uporabila metodo učne verige, ker gre za daljše besedilo, ga ne bi brali v celoti, ampak po več odlomkih. Novi učni načrt v 1., 2. in 3. letniku v sklopu motivacijska branja predvideva po eno delo, gre za »daljša literarna besedila, ki se jih prebere v celoti« (Učni načrt z didaktičnimi priporočili: Slovenščina 2025: 59). Učitelj se lahko odloči, da Zgodbo mojega življenja dijaki preberejo za motivacijsko branje v 1. letniku, ker Sand obravnava veliko tem, ki dijaki zanimajo, npr. položaj ženske, ki se je v 19. stoletju ločila, ni želela biti samo mati, bila je pisateljica, čeprav je bil to »moški poklic«, imela je afere … Druga možnost je, da avtobiografijo, literarno vrsto, povežemo z obravnavo besedilne vrste življenjepis v drugem letniku.

7.1 Cilji učne obravnave

Primerjava Zgodbe mojega življenja in Debeluške predstavlja ustrezno izhodišče za uresničevanje temeljnih ciljev književnega pouka pri slovenščini, kot jih opredeljuje učni načrt za slovenščino v gimnaziji. Na začetnih straneh novega učnega načrta iz leta 2025 je zapisano, da se dijak se ob umetnostnih besedilih srečuje z ustvarjalno močjo slovenskega jezika ter ga razvija skozi branje, poslušanje, govorjenje in pisanje. Besedila bere z razumevanjem, jih interpretira ter se nanje doživljajsko in kritično odziva, pri čemer bogati besedni zaklad in nadgrajuje svoje znanje. Poseben poudarek je na kritičnem in literarnem branju, osebnem doživljanju ter razumevanju umetnostnih besedil iz slovenske in prevodne književnosti. Dijak se uči razlikovati umetnostna besedila na podlagi njihove literarnosti in umetniškosti ter razvija literarno raziskovanje in (po)ustvarjanje. Ob tem krepi čustveno-motivacijsko, spoznavno in vedenjsko raven literarne zmožnosti ter poglablja bralno pismenost in sporazumevalno zmožnost. Predmet slovenščina se smiselno povezuje z drugimi predmetnimi področji, saj razvijanje jezikovne in literarne zmožnosti podpira širše izobraževalne cilje (Učni načrt z didaktičnimi priporočili: Slovenščina 2025: 11–12).

Takšna primerjalna obravnava prispeva k uresničevanju temeljnih ciljev pouka slovenščine, saj dijakom omogoča poglobljeno razumevanje zahtevnejših literarnih besedil in njihovih pomenov. Z analizo dveh vsebinsko in vrstno različnih tujih del dijaki razvijajo zmožnost prepoznavanja skupnih tematskih izhodišč ter značilnih pripovednih in slogovnih postopkov, kar spodbuja analitično in kritično branje. Ob tem se učijo umeščati literarno delo v širši zgodovinski in kulturni kontekst ter razumevati, kako ta vpliva na njegovo sporočilnost. Tak pristop krepi njihovo interpretativno samostojnost in prispeva k razvoju celostne bralne zmožnosti, ki je eden izmed osrednjih ciljev gimnazijskega književnega pouka. Obravnava dijakom omogoča aktivno uporabo znanja pri razpravi o etičnih in družbenih vprašanjih, ki presegajo literarni kontekst, ter spodbuja aktualizacijo besedil in povezovanje literarnih problemov z lastnimi izkušnjami in sodobno družbo. S tem se dodatno okrepi motivacija za branje in utrdi zavest o literaturi kot živem in relevantnem diskurzu, ne zgolj kot predmetu analize.

7.2 Metode in oblike dela

Analize in primerjave besedil Zgodba mojega življenja in Debeluška se znotraj pouka lahko lotimo na različne načine. Pri pouku književnosti je priporočljivo uporabiti preplet različnih učnih metod in strategij, saj te dijakom omogočajo boljše, poglobljeno razumevanje obravnavanih del in jih spodbujajo k aktivnemu sodelovanju pri učnem procesu. Delo z besedilom ima pri pouku književnosti seveda osrednjo vlogo, in sicer ne le pri samostojnem branju, temveč tudi pri skupni analizi in razlagi izbranih, vsebinsko pomembnejših odlomkov.

Pri obravnavi bi bila po mojem mnenju najprej najprimernejša metoda razlage, saj je poznavanje zgodovinskega, družbenega in literarnega konteksta obeh besedil bistvenega pomena za njuno primerjavo. Zgolj eno delo bi prebrali v celoti, zato bi jim Auroro značajsko na kratko predstavila. Potem bi sledila metoda pogovora, kjer bi dijaki razmišljali in odgovarjali na vprašanja, kot so: Kakšni so bili vaši prvi vtisi po branju? Ali ste prepoznali kakšno temo ali vprašanje, ki se vam zdijo aktualna tudi danes? Kateri prizor (ali podoba) se vam je najbolj vtisnil v spomin? Pogovor cilja k temu, da dijaki izražajo lastno mnenje, slišijo odgovore sošolcev in med seboj primerjajo svoje poglede. V drugi fazi bi nastopila metoda diskusije, nadgradnja pogovora, s katero bi se bolj poglobili v primerjavo del. Vprašanja bi bila: Kako se v Zgodbi mojega življenja in Debeluški oblikuje podoba ženske, ki odstopa od družbenih norm 19. stoletja? V čem sta si Aurora in Debeluška podobni in v čem se razlikujeta? Kje vidite podobnosti v slogu? Katero besedilo po vašem mnenju bolj spada v smer realizma? Katere vzporednice najdemo pri slogu avtorjev? Ali lahko obe deli razumemo kot kritiko družbe? Kje (če se) se ti elementi kažejo pri George Sand? Primerjajte motiv materinstva v obeh delih. Kakšno vlogo ima pri oblikovanju identitete Aurore in kakšno pri karakterizaciji Debeluške? Ali ima vojna ključno vlogo v obeh delih?

Obravnavani besedili omogočata tudi zanimivo znotraj- in medpredmetno povezovanje, zaradi zasidranosti v (podoben) zgodovinski moment in skorajda faktografskega opisovanja bi tukaj na prvem mestu izpostavila možnost povezovanja z zgodovino. S filozofijo se lahko poveže predvsem skozi etična vprašanja, ki jih odpirata obe besedili. Dijaki lahko razpravljajo o pojmih morale, odgovornosti, avtonomije in identitete posameznika. Medpredmetno povezovanje književnosti in sociologije omogoča razumevanje literarnih besedil še kot odseva družbenih razmer, dijaki literature ne dojemajo zgolj kot nekaj okostenelega, ampak tudi kot entiteto, ki pripomore k razumevanju pretekle in/ali sodobne družbe. Prav tako pa je pri pouku književnosti vedno mogoče iskati vzporednice še z drugimi literarnimi deli, tudi s slovenskimi.

7.3 Potek učne ure

Za uspešen potek učne ure se je treba vnaprej pripraviti, kar zahteva natančno organizacijo posameznih delov učne enote. Pri tem si bom pomagala s pripravo na učno uro po metodi šolske interpretacije. Tabela je zaradi tehničnih težav objavljena pod bibliografijo.

8 Sklepne ugotovitve

Pri pouku književnosti za slovenščino v gimnaziji se soočamo z raznoraznimi besedili, tako z domačimi kot s tujimi. Delo Zgodba mojega življenja George Sand in novela Debeluška Guyja de Maupassanta vsako na svoj način, a z veliko podobnostmi, odsevata značilnosti 19. stoletja ter ponujata kritičen pogled na takratno družbo, zgodovinski čas in v njem položaj ženskega subjekta. Smiselno je, da se najprej obravnava novelo, ki je bolj zgodbeno motivirana, bralca pritegne zaradi komičnosti in je zelo berljiva, primerna za samostojno branje doma in kasnejšo analizo v šoli. Delo George Sand je boljše brati po ključnih odlomkih in dijake usmerjati v njihovi recepciji, ker je delo bolj refleksivno. Primerjalna obravnava obeh del se izkaže kot didaktično učinkovita, saj omogoča povezovanje književnosti z zgodovino, filozofijo in sociologijo. Z ustrezno izbranimi učnimi metodami in strategijami lahko tako učinkovito uresničujemo cilje učnega načrta za slovenščino v gimnaziji ter razvijamo celostno literarno in sporazumevalno zmožnost dijakov.

9 Omejitve pri primerjavi literarnih del

saka obravnava in primerjava literarnih del je bolj ali manj zahteven didaktični proces, ki od dijakov terja določeno stopnjo miselne angažiranosti, od učitelja pa temeljito vsebinsko in metodološko pripravo. Zato je ključnega pomena, da slednji premišljeno izbere učne metode in strategije, ki so najbolj ustrezne za obravnavo kompleksnejših vsebin. Z uporabo raznolikih učnih metod se imajo dijaki možnost srečati z različnimi interpretacijami, jih primerjati in se jih naučiti argumentirano vrednotiti. Primerjalni pristop hkrati omogoča smiselno povezovanje književnosti z zgodovino, filozofijo in sociologijo, kar prispeva k medpredmetnemu povezovanju, ki je za dijake pogosto motivacijsko in jim pomaga snov umestiti v širši kulturni in družbeni kontekst. Poleg tega obravnava obeh del spodbuja razpravo o sodobnih družbenih in etičnih dilemah, kot so vprašanja morale, družbene izključenosti, spolnih vlog in osebne svobode. S tako aktualizacijo lahko dijaki literarne probleme povezujejo z lastnimi izkušnjami in dogajanjem v sodobni družbi. Obravnavana besedila tako ne ostajajo zgolj na ravni literarne analize.

Kljub temu lahko pri delu s temi specifičnimi literarnimi deli nastopijo tudi težave, ki so povezane z zahtevnostjo besedil predvsem pa z zgodovinsko oddaljenostjo njunega nastanka. Eden izmed problemov bi lahko bilo razumevanje zgodovinskega in družbenega konteksta 19. stoletja. Brez ustreznega predznanja o položaju žensk, razredni strukturi in političnih razmerah dijaki težje razumejo ravnanje literarnih oseb ter družbeno kritiko, posledično lahko pride do napačnega ali preveč poenostavljenega vrednotenja dejanj likov. Nadalje je lahko problematičen slog v besedilu, to se mi zdi verjetneje pri Zgodbi mojega življenja, ki je napisana v zelo zgoščenem in ironičenem jeziku, pripovedovalec preskakuje v kronologiji dogodkov, pojavljajo se digresije, kar od bralca zahteva visoko stopnjo zbranosti. Maupassantova novela temelji na ironiji in neizrečenem, kar na gimnazijski ravni zahteva učiteljevo pomoč ob interpretaciji, da ne pride do tega, da bi se dijaki preveč osredotočili na zgodbeno plat in spregledali etične in družbene vidike novele. Izziv bi lahko bila tudi zgoraj omenjena aktualizacija, ker bi dijaki sprva morda težje prepoznavali povezave med problemi 19. stoletja in sodobno družbo. Brez ustreznega didaktičnega usmerjanja lahko besedili dojemajo kot časovno oddaljeni in za njihovo življenje nerelevantni, kar zmanjša motivacijo za poglobljeno branje. Poleg tega – tu gre bolj za malenkost – je dogajalni prostor obakrat Francija, zapisanih je mnogo francoskih imen krajev, literarni liki nosijo francoska imena, kar se lahko izkaže za problem pri tistih, ki se nikoli niso učili francoskega jezika. Takemu dijaku, sploh v kombinaciji z morebitno splošno nezainteresiranostjo za literaturo, bi se delo morda zdelo še bolj tuje.

10 Zaključek

V zaključku seminarske naloge lahko strnemo, da primerjalna obravnava dela Zgodba mojega življenja George Sand in novele Debeluška Guyja de Maupassanta lahko ponudi vpogled v literarne, družbene in etične razsežnosti 19. stoletja ter hkrati odpira vprašanja, ki so relevantna za sodobnega bralca. V seminarski nalogi sem deli primerjala v štirih vidikih. Prvi je karakterizacija glavnih likov, najbolj se razlikujeta po stopnji notranje refleksije, Aurora doživi bolj izrazit osebni razvoj. Povezujejo ju čustvenost, naivnost, empatija, idealiziranje drugih. Debeluška je bolj politično usmerjenja, pri Aurori ima vera večji pomen. Primerjava motiva upora družbenim normam pokaže dva različno uresničena tipa ženskega upora proti družbenim pričakovanjem 19. stoletja: Aurora uteleša reflektiran in intelektualen upor, vendar ob tem ne izgubi zanimanja za ljudi in sentimenta. Debeluškin upor je konkreten, temelji na ostrih dejanjih in izhaja iz nuje. Obe zavračata ideal »krepostne« ženske, vendar Aurora deluje s privilegiranega položaja, Debeluška pa iz obrobja družbe pokaže najvišjo stopnjo morale izmed vseh likov. Motiv materinstva je pri George Sand osrednji, dolgoročen in kompleksen element oblikovanja identitete, medtem ko je v Debeluški obroben in se pojavi le kot kratkotrajen, čustven preblisk, ki na lik nima trajnejšega vpliva. Motiv vojne se pri obeh delih pojavi na začetku, Aurora ga čustveno doživlja, v Debeluški je zgolj kulisa. Primerjalna obravnava del George Sand in Guyja de Maupassanta v gimnaziji omogoča kritičen vpogled v družbo 19. stoletja ter takratni položaj žensk, z usmerjeno analizo lahko učitelj učinkovito dosega cilje učnega načrta in spodbuja medpredmetno povezovanje. Glavni izzivi pri obravnavi so zgodovinska oddaljenost in slogovna zahtevnost, kar lahko brez ustreznega vodenja in poznavanja konteksta vodi do napačne interpretacije dijakov.

11 Bibliografsko kazalo

Barbarič, N. (2000). Spremna beseda. V Debeluška: novela (47–85). Gyrus.

Brée, G. (1976). George Sand: The fictions of autobiography. Nineteenth-Century French Studies, 4(4). 438–449.

Bregač, Š. et al. (2025). Učni načrt z didaktičnimi priporočili: Slovenščina. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo. https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-dp-slovenscina_gim-si-dv-kl-ek-ek_si-teh-teh_si-um-um_si.pdf

Celjska Mohorjeva družba. George Sand. Dostop 3. 1. 2026.https://www.mohorjeva.org/sand-george/

Cruea, S. M. (2005). Changing Ideals of Womanhood During the Nineteenth-Century Woman Movement. American transcendental quarterly, 19(3). 187–204.

D. Bahovec, E. (2004). A kot Aurora, A kot avtobiografinja [Spremna beseda]. V Zgodba mojega življenja (291–301). Delta.

Jurgrau, T. (1988/89). Autobiography in general and George Sand’s in particular. Nineteenth-Century French Studies, 17(1/2). 196–207.

Lombardi, E. Biography of Guy de Maupassant, Father of the Short Story. Dostop 3. 1. 2026. https://www.thoughtco.com/guy-de-maupassant-biography-740701.

Maupassant, G. de. (2000). Debeluška: novela. Gyrus.

Sand, G. (2004). Zgodba mojega življenja. Delta, društvo za kulturološke raziskave.

FAZA	DELO UČITELJICE	DELO UČENCEV
UVODNA MOTIVACIJA	Na tablo projiciram sliko francoskega slikarja Gustava Courbeta iz 19. stoletja, na kateri sta dve sproščeni ženski. Dijake vprašam, kakšen vtis dajeta in ali bi se družbi v tistem času to zdelo primerno.	Z različnimi odgovori pridejo do razprave o družbenih pričakovanjih in položaju žensk, dijaki razmišljajo in si izmenjujejo svoja mnenja.
NAJAVA BESEDILA	Napovem, da bomo obravnavali dve besedili, eno znano in eno novo, ukvarjali pa se bomo predvsem z ženskim vprašanjem.	Dijaki napoved poslušajo in premišljujejo o tem, kaj o tej temi že vedo.
NAPOVED UČNIH CILJEV	Dijaki bodo spoznali dve vrstno različni besedili, ki spadata v isto obdobje, razvijali bodo sposobnost primerjave dveh del po različnih motivih in karakterizaciji glavne osebe.	Dijaki si zapišejo cilje.
UMESTITEV V KONTEKST	Na kratko predstavim zgodovinski, družbeni in literarni kontekst obeh besedil.	Dijaki iščejo zelo očitne vzporednice med ozadjem in značilnostmi del.
GLASNO INTERPRETATIVNO BRANJE	Ker so besedilo Debeluška prebrali v celoti, preberemo samo odlomka iz Zgodbe mojega življenja. Da ohranjam pozornost, dijake naključno pozivam k branju delčkov besedila. Odlomka sta na straneh 72 in 73 ter 45, 46 in 47.	Dijaki berejo in poslušajo sošolce, razmišljajo o glavni osebi in motivih, ki sem jih za obravnavo napovedala.
PREMOR, IZRAŽANJE DOŽIVETIJ	Dijakom postavim vprašanje: Kakšni so bili vaši prvi vtisi po branju? Katera podoba se vam je najbolj vtisnila v spomin? Katere podobnosti najdete z Debeluško?	Dijaki izražajo doživetja in iščejo najbolj očitne podobnosti z besedilom, ki ga že poznajo.
RAZČLEMBA BESEDILA (analiza z razumevanjem)	Pozornost osredotočam na 4 elemente: karakterizacijo glavne osebe, motiv upora družbi, motiv materinstva in motiv vojne. Na tablo naredimo miselni vzorec.	Dijaki razmišljajo in sodelujejo pri oblikovanju miselnega vzorca.
RAZČLEMBA BESEDILA (sinteza z vrednotenjem)	Vprašam: Kako se v Zgodbi mojega življenja in Debeluški oblikuje podoba ženske, ki odstopa od družbenih norm 19. stoletja? V čem sta si Aurora in Debeluška podobni in v čem se bistveno razlikujeta? Kakšno vlogo igra v delih motiv vojne?	Dijaki odgovarjajo na vprašanja in razvijajo sposobnost interpretativnega in kritičnega mišljenja.
NOVE NALOGE	Dijakom dam domačo nalogo, da iz enega izmed del izberejo citat in napišejo, zakaj so si ga izbrali.	Dijaki doma naredijo nalogo.