To in ono o obveznem čtivu

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Berta Golob: To in ono o obveznem čtivu[uredi]

Članek je izšel leta 1966 v reviji Jezik in slovstvo (letnik 11, številka 6).

Analiza članka[uredi]

Berta Golob v članku obravnava predpisane knjige za domače branje.

Avtorica pohvali odločitev Mladinjske knjige, ki knjige za domače braznje izdaja v zbirki Moja knjižnica. Prej se je namreč pogosto dogajalo, da cel razred ni mogel hkrati prebrati iste knjige, saj v knjižnicah ni bilo dovolj izvodov. Te zbirke so naročale vse knjižnice, pa tudi marsikatera družina.

Kadar ves razred prebere isto knjigo, jo je najlažje in najprimerneje analizirati. Le tako je mogoč izčrpen pogovor o prebranem delu. Pomembno je, da učenci ob branju umetniško delo tudi podoživijo. Zato je pomebno otroke spodbujati k dejavnostim, ki spodbujajo njihovo ustvarjalnost in jim dajati take naloge, ki jih ne bodo le prepisali.

Avtorica članka v njem navaja dejavnosti, ki jih z učenci (6., 7., in 8. razred) izvaja pri obravnavi obveznega čtiva. S temi nalogami želi učence pritegniti k lastnemu delu in jih odvrniti od prepisovanja nalog. Po njenih izkušnjah se je ta način dela obnesel, učenci so se zanimali za knjige, ki so jih morali brati kot obvezno čtivo, ure pa so bile živahne.

Avtorica članek zaključi z mislijo, da je dober način dela tisti, ki učenca ne pusti pasivnega, temveč ga aktivira. Hkrati pa se zaveda, da opisani način obravnave obveznega čtiva v osnovni šoli ni edini in najboljši, ter da je način dela v šoli potrebno spreminjati in prilagajati.

Ključni pojmi[uredi]

• Berta Golob
• slovenščina
• poučevanje
• obravnava obveznega čtiva
• osnovna šola

Analiza članka[uredi]

Avtorica znanstvenega članka kot prednost zbirke Moja knjižnica izpostavi njeno dostopnost. Hkrati podari, da to precej pripomore k lažji in učinkovitejši obravnavi obveznega čtiva. Predstavi tudi svoje metode obravnave knjig za domače branje. Zaveda se, da je pri obravnavi domačega pranja, ki običajno med učenci ni najbolj priljubljena, otroke spodbuditi k sodelovanju, metode dela pa naj se spreminjajo in prilagajajo učencem.

Viri[uredi]

http://www.dlib.si/v2/Preview.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-G4FDXRGE