Uporabnik:Stašakerin

Mnenje o Slavistični reviji

V Slavistični reviji iz leta 1993 sem prebrala članek Gerharda Giesemanna Koga zanima slovenska književnost?. Nad člankom sem bila prijetno presenečena, saj sem ob prebranem naslovu pričakovala drugačen način pisanja in prav tako drugačen članek. Všeč mi je, da avtor kritično vrednoti odnos do slovenske literature v tistem času in da slovensko literaturo prepoznava kot zakladnico, ki je še niso odkrili. Pisec v članku razpravlja o vseh preprekah, ki so onemogočale širiti slovensko književnost, le teh pa ni bilo malo. Prebiranje tega članka bi priporočala mnogim, saj se mi je ob tem prebudil ponos na našo slovensko književnost, ki je "terra incognita", kakor pravi avtor. Zdi se mi prav, da se borimo za status v svetovni literaturi, saj imamo kakovostno literaturo, ki lahko hodi z roko v roki z vso ostalo svetovno književnostjo. Čeprav je v članku s slovensko primerjana le nemška kultura in literatura se mi zdi, da lahko to zelo posplošimo. Vse države so nas takrat in nas v neki meri še sedaj vidijo kot manj razvito državo z Balkana. Podatek, da je bilo do leta 1993 v nemščino prevedenih približno samo 24 knjig nam pove veliko. Verjamem in upam, da je številka le teh do danes narasla, da pa bo še večja pa si moramo prizadevati Vsi skupaj. --Stašakerin (pogovor) 21:00, 23. oktober 2014 (CEST)

Jenkova nagrada Anji Golob

Zapleti s podelitvijo

Jenkovo nagrado podeljuje najboljšim pesnikom vsako leto stanovsko Društvo slovenskih pisateljev. Letošnje leto je prejemnica te nagrade Anja Golob, ki je nagrado prejela za svojo pesniško zbirko Vesa v zgibi. "Pesničin odnos do sveta odlikuje tesna prepletenost z ubeseditvenimi postopki, pri čemer daje vedeti, da je vse, česar se oprime, nekaj krhkega, a se hkrati ne izogiba kritičnemu soočanju s svetom." je utemeljila Jelka Kernev Štrajn. Zanimivo je, da pesnica ni želela sprejeti nagrade v celoti, saj je zavrnila denarno nagrado. Samo Jenkovo nagrado je sprejela častno, denarne nagrade pa ni želela sprejeti zgolj iz načelnih razlogov. Prireditev je bila predvidena 21.10. 2014 v Medani, a je bila odpovedana iz objektivnih razlogov. Odpovedal pa jo je častni konzul Republike Poljske v Sloveniji, Nedjan Brataševac, ki je pokrovitelj finančne nagrade, 3500 evrov, katero je prejemnica zavrnila. --Stašakerin (pogovor) 10:36, 20. januar 2015 (CET)

Simpozij Obdobja

Simpozij Obdobja spada med tradicionalne mednarodne prireditve Oddelka za slovenistiko. Je vsakoletni tridnevni simpozij, ki se ga udeležijo ne le domači, ampak tudi tuji jezikoslovci ter literarni teoretiki in strokovnjaki drugih humanističnih ved.

33. slovenistični simpozij Obdobja z naslovom Recepcija slovenske književnosti

Spodaj sem navedla seznam tem, ki so bile obravnavane na letošnjem simpoziju. Njihovo klasifikacijo sem označila s črkama L in J (L = literatura, J = jezik).

1. Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (L)

2. Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (L)

3. Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. Stoletja (L)

4. Janez Vrečko: Novo branje konsov (L)

5. Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (L)

6. Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (L)

7. Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (L)

8. Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) (L)

9. Urša Prša; Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (L)

10. Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (primer Hlapcev Ivana Cankarja) (L)

11. Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) (L)

12. Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti (L in J)

13. Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti (L)

14. Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (L)

15. Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (L)

16. Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (L)

17. Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (L)

18. Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (L)

19. Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (L)

20. Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (L)

21. Jana Šnytová, Ljubljana, Slovenija: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (L)

22. Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (L)

23. Saša Vojtech Poklač, Bratislava, Slovaška: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (L)

24. Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije (L)

25. Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (L)

26. Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu (L)

27. Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (L)

28. Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (L in J)

29. Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (L)

30. Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (L)

31. Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (L)

32. Andrej Rozman: Herberstein in slovaški humanisti (L)

33. Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský (L)

34. Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. Stoletju (L)

35. Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (L)

36. Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (L)

37. Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (L)

38. Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського (L in J)

39. Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (L)

40. Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (L)

41. Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (L)

42. Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (L)

43. Francka Premk: Eva Premk Bogataj, Kranj, Slovenija Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (L)

44. Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (L)

45. Irena Avsenik Nabergoj: zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (L)

46. Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (L)

47. Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (L in J)

48. Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki (L)

49. Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (L)

50. Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (L)

51. Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta (L)

52. Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (L)

53. Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (L)

54. Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (L)

55. Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (L)

56. Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (L)

57. Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (L)

58. Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (L)

59. Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano (L)

60. Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic (L)

61. Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (L)

62. Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (L)

63. Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (L)

64. Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku (L)

65. Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (L)

66. Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP (L)

67. Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (L)

68. Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu (L)

69. Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (L)

--Stašakerin (pogovor) 10:35, 20. januar 2015 (CET)

Le kaj se je dogajalo na SlovLitu ob 19. obletnici mojega prvega joka

Ne glede na to, da se nas je večina, 22.8. 2014, namakala v morju, so SlovLitčani pridno pisali. Kristina Zajc se je naprimer pripravljala na največjo mednarodno japonološko koneferenco s približno 900 udeleženci z vsega sveta, ki je bila 27.8.2014 v Cankarjevem domu. Pisala pa je tudi o strokovnem srečanju Komisije za slovnično zgradbo slovanskih jezikov pri Mednarodnem slavističnem komiteju, ki je potekalo 4. in 5. septembra v Modri sobi Filozofske fakultete v Ljubljani. Poročala pa je tudi o vpisu v jezikovne tečaje, ki bodo potekali na Filozofski fakulteti v tekočem študijskem letu. --Stašakerin (pogovor) 11:07, 20. januar 2015 (CET)