Uporabnik:Sborsic

Slovarček manj znanih besed

• segmet - del, odsek, kos, sektor
• ater - ustvarjalec, povzrocitelj, dejavnik
• frankirana ovojnica - ovojnica z nalepljeno znamko, kot dokaz plačane poštnine
• korespondenca - dopisovanje, vzdrževanje medsebojnih stikov
• rafal - skupina hitro si sledečih dejanj
• korespondent - kdor poklicno opravlja dopisovanje
• egalitarizem - nadzor nad človeško enakopravnostjo
• koncepirati - napraviti, sestaviti osnutek
• kalkiran prevod - dobeseden prevod
• historiat nastajanja - potek, opis kakega dogajanja
• parazitiran - biti zajedav, živeti zajedavo
• ekzaminator - izpraševalec pri izpitu
• pasivizirati - postati nedejaven, nedelaven
• marginaliziran - tak, ki je odrivan, potiskan na rob, obrobje družbenega dogajanja, življenja
• voluntarizem - mišljenje, delovanje, ki temelji predvsem na volji
• hermetično izražanje - zapreti se v molk, zaprto izražanje
• rangirati - razvrstiti po mestu, položaju glede na naslov, ugled
• uzurpacija - nezakonita, nasilna prilastitev:
• postulat - zahteva, nujnost
• kontaminirati - onesnažiti, okužiti
• profiliran - oblikovan, prikaz bistvene značilnosti koga ali česa
• okoreti - postati nesposoben za sprejemanje novosti
• referent - kdor ima, pripravi referat; predavatelj, poročevalec
• naratologija - veda o pripovedovanju, pripovedi
• domala - skoraj, do malega
• hermetizem - lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
• inferniornost - manjvrednost
• intenca - težnja, nagnjenje, usmerjenost
• eminenten - zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan; znamenit, odličen
• periodika - časopisi, revije, ki izhajajo navadno v rednih časovnih presledkih
• filologija - veda o jeziku, književnosti in kulturi skupine narodov
• altruizem - ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost
• antologija - zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik
• defetizem - mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
• forsiranje - pretiravati v intenzivnosti, prenapenjati
• anahronističen – tak, ki ni v skladu z določenimi razmeram
• koncipirat - napraviti, sestaviti osnutek
• entiteta - kar je, kar obstaja
• intenca - težnja, nagnjenje
• imponirati- vzbujati občudovanje, spoštovanje
• garnirati- okrasiti, olepšati
• geneza - izvor, nastanek in razvoj česa
• opreka - nekaj nasprotnega, nasprotje
• impresum - podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno je na zadnjem listu
• utiliteren - tak, ki v človekovem delovanju poudarja praktično uporabnost
• ciklostirati - razmnoževati na ciklostilu
• aspiracija - prizadevanje za kaj, težnja, želja
• skribomanija - obsesija s pisanjem
• adoracija - čaščenje nekoga ali nekaj
• obscen - nespodoben, opolzek
• fantazma - privid
• recenzija - prikaz strokovnega mnenja, sodbe o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost, ocena
• diseminacija - razširjenje bolezenskih klic po telesu
• konzum - poraba
• inercija - stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti, lenobnost
• renomirati - hvaliti, slaviti
• komercializacija - uvajanje trgovskih, trgovinskih načel v kaj
• pritlehen - ki je, se nahaja pri tleh; vsakdanji, navaden
• diletant - kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim
• diseminacija - razširjenje bolezenskih klic po telesu
• entuziast - kdor se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela, navdušenec
• larpurlartizem - umetniško ustvarjanje 19. stoletja , ki izhaja iz tega nazora
• vademekum - knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi pojasnili o čem
• standardizirati - določiti, kakšno sme, mora kaj biti sploh
• gramatik - strokovnjak za slovnico
• geneza - izvor, nastanek in razvoj česa
• impresum - podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu; kolofon
• poetika - nauk o bistvu in oblikah besedne umetnine
• embargo - prepoved trgovine s kako državo, trgovinska zapora
• promotor - kdor pospešuje delovanje
• inercija - lenobnost
• renomiran - znan, slovit
• módus - način
• estrada - vzvišen prostor, oder

Nova pisarija

Moj vtis in komentar o E-pošti

V članku o e-pošti ali elektronski pošti so navedeni praktični podatki o pravilni uporabi internetne komunikacije. Ob prebiranju sem naletela na zanimivosti "e-poštnega bontona", kot je naprimer primerno formalno in neformalno komuniciranje, upoštevanje nagovora, pozdrava, podpisa ter primernih znakov. Bralce opozarja na uporabo primernih črk in navaja nam veliko napotkov za lažje uporabljanje našega e-poštnega računa. Članek nas ne informira samo o pravilni komunikaciji, temveč tudi o razvadah, ki posledično motijo strokovno internetno komunikacijo. Sama se strinjam z dejstvom, ki je navedeno v članku, da se izogibamo obsežnim priponkam tako, da jih raje postavimo na Google Drive in navedemo samo njihov spletni naslov. Ob koncu članka sem ugotovila, da sem se veliko novega naučila ter da mi bodo napotki v veliko pomoč pri internetnem komuniciranju.

Komentar in mnenje o člankih do Wikiji in šola

Obsežno delo M. Hladnika Nova Pisarija ima na bralca močan vtis in je zanj nedvomno vir mnogoterih uporabnih informacij. V ospredje bi postavila članek pismenosti, saj razloži pismenost kot sposobnost sprejemanja in tvorjenja informacij ter kritizira tiste, ki prisegajo na "bolj avtentično" uporabo polžje pošte. Avtor v delu uporablja tujke in nerazumljive besedne zveze, ki bi utegnile med bralci ostati nerazumljene, zato sem jih v zgornjem slovarčku poenostavila. Delo je odlično izhodišče za tiste, ki bi želeli izvedeti več o Wikipediji na splošno, še posebej o članku wiki. Avtor pove, da Wikipedija ni samo vir informacij, temveč tudi nagovor k sodelovanju. Osebno zagovarjam avtorjevo mnenje in menim, da je Wikipedija učinkovit in preprosto dostopen vir informacij.

Komentar o članku navajanje

Letošnje šolanje obsega mnogo seminarskih nalog, pri katerih profesorji zahtevajo od nas pravilno citiranje in navajanje, še posebaj literature. Nova pisarija ti lahko reši seminarsko za oceno ali dve, saj članek navajanje obsega tudi pravila, ki pridejo prav vsakemu študentu, raziskovalcu ipd. Ne samo, da se ogromno naučimo, iz članka izvemo tudi o citatni industriji, katere citatne indekse poznamo ter nekaj o citatnih slogih. Mislim, da mi citiranje in navajanje literature ter drugih virov, ne bo več delalo preglavic.

Moje izkušnje s tipkanjem na Wikiverzi

Ker nikoli nisem tipkala in popravljala člankov, mi je tipkanje na Wikiverzi bilo v velik izziv. Ob prebiranju Nove pisarije sem se veliko naučila in besede, ki jih nisem razumela, sem "poguglala" in s tem širila moj besedni zaklad. Naučila sem se tudi veliko tipkarskih pravil, ki jih mora vedeti vsak, ki objavlja svoje članke na Wikipediji ali Wikiverzi. Najbolj mi je bila všeč zadnja tipkarska naloga, pri kateri smo popravljali članke, ki so bili objavljeni leta 1905 v Slovenskem narodu. Menim, da tak način učenja zelo efektven.

Slovenistika in jaz

Ker slovenistika ni bila moja prva izbira, sem bila glede študija zelo skeptična. Že v osnovni in srednji šoli mi je bil predmet slovenščine pisan na kožo, a nikoli nisem resno razmišljala o njem. Na gimnaziji sem bolje spoznala gledališče in dramsko smer, zato me je zelo privlačila dramska igra na AGRFT. Ob neuspešnem sprejemnem izpitu me je življenjska pot popeljala na slovenistiko v Ljubljano. Po vpisu sem se vprašala, zakaj sem to izbrala in ali mi bo sploh všeč. Odgovora na to nisem dobila, vse do oktobra letos. Morem reči, da sem bila in sem prijetno presenečena. Spoznala sem, da slovenščina ni le moj materni jezik, ki ga uporabljam iz dneva v dan, ampak tudi jezik, ki se še razvija, a ima vseeno bogato zgodovino. Ker sem zelo vedoželjna se zelo veselim novih izzivov in znanj na področju slovenskega jezika.

Prvo srečanje s Slavistično revijo

• Andreja Žele. Členki tudi kot vnašalniki novih prostorskih razmerij v obstoječe sporočilo. Slavistična revija 62/3 (2014). 321-30. COBISS

O avtorju - Andreja Žele

Andreja Žele, rojena 7.08.1963 v Postojni, je po izobrazbi in poklicu slavistka. Leta 1982 se je vpisala na Filozofko fakulteto v Ljubljani, kjer je študirala slovenistiko in ruščino s književnostjo ter leta 1987 diplomirala. Ves čas študija je obiskovala tudi lektorat češkega jezika in se udeleževala poletnih jezikovnih šol v Brnu in Bratislavi. Po diplomi je pet let učila na osnovni in srednji šoli v Ljubljani, septembra 1992 pa se je kot raziskovalka zaposlila na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. V raziskavah se ukvarja z vprašanjem glagolske vezljivosti. Na Radiu Slovenija je imela več jezikovnih predavanj. V krajih v okolici Pivke je zbrala pripovedno ljudsko izročilo, ki ga je izdala v knjigi. Trenutno njena bibliografija obsega 123 zapisov.

Ključne besede

• členki
• prostor
• besedilni modifikatorji
• funkcijsko-pomenske lastnosti
• naklonska in povezovalna vloga členkov

Komentar o članku

Najbolj mi je v spominu ostal članek Členki tudi kot vnašalniki novih prostorskih razmerij v obstoječe sporočilo avtorice in urednice Andreje Žele. V prispevku so predstavljene funkcijsko-pomenske lastnosti slovenskih členkov, kot posledica sporočanjskih razmerij v besedilu. Pove nam tudi nekaj o členku v slovenskem in tujem jezikoslovju, členki kot metafore prislovov oz. prislovnih zaimkov, o členkih kot sklopih, razmerje med prislovom, predlogom in členkom, funkcijska večpomenskost členka in funkcijsko pomenski vidik razmerja prislov - predlog - členek. V besedilu je avtorica pravilno uporabila citiranje ter uporabila veliko virov in literature, ki so navedeni na koncu. Naučila sem se, da členki kot besedilna vrsta izražajo razmerje do povedanega in do okoliščin govornega položaja sploh, zato so funkcijsko žive sestavine jezika vsakdanjega sporazumevanja.

Moje izkušnje s Slavistično revijo

Pri predavanju smo v roke dobili Slavistično revijo. Ker je bilo to moje prvo srečanje z znanstveno revijo, sem bila zelo presenečena na njen izgled. Rdeče platnice kartonastega papirja, podrobno podana vsebina, obširna spremna beseda urednic Ade Vidovič Muha in Andreje Žele v slovenskem in angleškem jeziku, članki napisani v slovenščini in drugih slovanskih ter svetovnih jezikih, ogromno literature in virov in še bi lahko našla stvari, ki jih nisem pričakovala v nobeni reviji. Ko sem revijo preletela in nekaj si nekaj člankov prebrala, sem si v roke vzela svinčnik in si nerazumljive stvari izpisala, saj so nekateri težje razumne in zahtevajo veliko naše pozornosti in koncentracije. V reviji objavljajo več ali manj profesorji FF in vsak študent slavistike lahko najde ogromno novih informacij in nadgradnje pri študiju. Zaradi drobnega tiska, ključnih besed, opomb, virov, slik, tabel, grafov, naslovov in podnaslovov, je besedilo bolj živo, pregledno ter smiselno. Članki so strokovni in niso dostopni širši publiki, saj jih ne more vsakdo prebrati oziroma razumeti. Meni, kot študentki slovenistike, je revija všeč, saj mi lahko veliko pomaga pri študiju in mislim, da jo bom v nadaljnje prebirala.

Opis kompozicije Wiki člankov o komparativistih in obnova enega od njih

Kompozicija članka

Wiki članki so razmeroma kratki članki, ki se začnejo z osnovnimi podatki oseb, kot so kraj in datum rojstva ter področja na katerem določena oseba deluje. Nato si sledijo poglavja: življenje, delo, bibliografija, glej tudi in pa viri.

Wiki članek o Tomu Virku

Tomo Virk se je rodil 31. maja 1960 v Ljubljani. Po poklicu je slovenski književnik, literarni teoretik, esejist in prevajalec. Obiskoval je gimnazijo v Škofji Loki, kjer je sodeloval pri literarnem glasilu Vizije. Po končani gimnaziji se je vpisal na Filozofskoz fakulteto, kjer je diplomiral iz primerjalne književnosti in nemščine. Leta 1989 je magistriral iz primerjalne književnosti, 1997 pa doktoriral iz področja literarnih ved. Predava na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na FF v Ljubljani. Med letoma 1993 in 1996 pa je bil glavni urednik revije Literatura.

Sporočila na SlovLitu

Na SlovLitu sem si izbrala sporočila, ki so bila objavljena 16. 10. 2015. Prvo sporočilo je sporočilo Vladke Tucovič v katerem je napisala, da oddelek za slovenistiko UP FHŠ v sodelovanju s Kulturnim klubom/Club culturale vljudno vabi na prvi dogodek iz novega niza kulturnih prireditev SloVeČeri v akademskem letu 2015/16. Dogodek je potekal v ponedeljek, 19. oktobra 2015. Ob 18:30 se je pričel literarni večer s pisateljem in režiserjem Markom Sosičem nato pa se je o njegovem novejšem romanu z naslovom Kratki roman o snegu in ljubezni pogovarjala dr. Vladka Tucovič. Ob 18. uri pa so slovesno odprli razstavo karikatur slovenskih in italijanskih literatov, ki jih je narisala koprska likovnica Lorella Fermo. Naslednje sporočilo je bilo sporočilo Kozme Ahačič, v katerem je napisal, da si lahko na Franu odslej najdemo slikovito e-knjigo z vsemi podatki o Franu in z nazornimi navodili za iskanje za občasne, zahtevnejše in najbolj zahtevne uporabnike.

SloVeČer -- Ledinska in hišna imena v Rožu -- Nova e-gradiva o Franu 3.0 Slovlit, 16. oktober 2015

Vaja pri izvlečku (skrčenje razvlečnih izvlečkov)

Marja Boršnik je pisala o slovenski poljudni književnosti, kjer je izpostavila, da sta v njej etika in estetika pomembnejši od poučnosti. Literarna zgodovinarka zasleduje depedagogizacijo poljudne književnosti, igro (njen vsebinski in oblikovni element) ter humor. Z vrednotenjem umetniške vrednosti literarnega dela je med prvimi vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti.

Sestavek opozori na literarnovedne značilnosti umetne pravljice in skicira njeno podobo. To poskuša z razčlenjevanjem vsebine in metodologije samostojnih knjižnih izdaj pravljic, ki jih je med 1900 in 1950 veliko, začenši s Skok, Crak in Jokica Ljube Prenner (1929). Največkrat gre za pravljice H. C. Andersena; brez upoštevanja njegovih del si sodobne teorije umetne pravljice ni mogoče misliti.

Literarnovedni dogodek

E-slovarji, jezikovne tehnologije -- Bibliotekarska terminologija -- Prostor in čas pri Cankarju Slovlit 8. januar 2016

V okviru ciklusa predavanj spletna orodja za boljšo slovenščino so v sredo, 13. januarja 2016, ob 18. uri organizirali predstavitev terminoloških izzivov na primerih bibliotekarstva in informatike. Predavanje je vodil Ivan Kanič, vodja Centralne ekonomske knjižnice in avtor bloga Bibliotekarska terminologija, ki se z bibliotekarsko terminologijo ukvarja že od leta 1987, ko je začela delovati Bibliotekarska terminološka komisija pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije. Že vrsto let je tudi sodelavec terminološkega slovarja informatike iSlovar, ki ga izdaja Slovensko društvo Informatika.

Kritike romana Maks (1883) Dimitrija Rupla

• Drago Bajt. Zapisi na robovih. Maribor: Obzorja, 1986. 93. COBISS
• Nina Belcijan Vprašanje postmodernizma in zgodovine v dveh Ruplovih romanih Maks in Povabljeni pozabljeni.[: Diplomsko delo]. Mentor doc. dr. Tomo Virk. Ljubljana, 2003. COBISS
• František Benhart. Bralnica 84. Sodobnost 33/4 (1985). 395—97. dLib
• Stanko Janež. Poglavitna dela slovenske književnosti. Maribor: Obzorja, 1992. COBISS
• Franc Zadravec. Slovenski roman 20. stoletja, 3. knjiga. Murska Sobota: Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc d.o.o., Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2005. 92–99. COBISS

Ocene del, ki so bila izdana pred drugo svetovno vojno, dobimo v:

• zagrebški Bibliografiji rasprava, članaka i književnih radova, 1–2 (na COBISS-u - indeks v obeh zvezkih)

Ocene del po drugi svetovni vojni pa v:

• Slovenski bibliografiji ali v nekaterih katalogih,
• NUK
• Cobiss

Kritike povesti Mlada Breda (1913) Ivana Preglja

• Jože Debevec.. Mlada Breda: Povest. Ljubljana: Dom in svet 26/11 (1913). 435–7. dLib.
• France Vodnik. Ideja in kvaliteta: Kritike in eseji. Maribor: Obzorja, 1964. 80–83. COBISS