Uporabnik:Rok Kuralt

Iz Wikiverza

E-pošta[uredi]

Slovarček novih besed[uredi]

  • Egalitarizem: nazor, da so ljudje enaki
  • Ekspertiza: izvedensko mnenje, poročilo
  • Frankirati: nalepiti znamko na poštno pošiljko kot dokaz plačane poštnine
  • Kalkirati: dobesedno prevajati za kak tuj jezik značilne izraze
  • Koncipirati: napraviti, sestaviti koncept, osnutek
  • Korespondenca: vzdrževanje medsebojnih pismenih stikov, dopisovanje
  • Tilda: grafično znamenje v obliki ležeče vijuge za označevanje neizpisane besede, enote, obravnavane v slovarju
  • Uzurpacija: nezakonita, nasilna prilastitev
  • Postulat: zahteva, nujnost
  • Kontaminirati: združiti
  • Hermetizem: značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
  • Brezpriziven: tak, ki ne dopušča ugovora
  • Defitizem: mnenje, da je kako delo brezuspešno

Komentar[uredi]

Elektronska pošta je postala v modernem svetu ena od najbolj pomembnih in razširjenih oblik komunikacije. To sredstvo za komunikacijo še ni dolgo v uporabi, zato se nam pogosto pripeti, da nekaterih funkcij ne znamo pravilno uporabljati. Zato je zelo pomembno, da zna vsak človek korektno uporabljati elektronsko pošto, primerno lastnemu položaju in položaju naslovnika.

Tematika poglavja o elektronski pošti me je zelo pritegnila, saj govori o stvari, ki jo sam uporabljam praktično vsakodnevno. Izvedel sem nekaj novih praktičnih nasvetov, kako ustrezneje komunicirati prek elektronske pošte. Besedilo bom nedvomno priporočil vsakomur, ki bo iskal dodatne informacije v zvezi z elektronsko pošto.

Slovenistika in jaz[uredi]

Predmet slovenščina mi je bil že od malih nog zelo všeč. Ta predmet mi je ponujal nekaj več. Prav tu sem prišel zelo do izraza, lahko sem razvijal svoje teze in analize, ter preko pouka krepko razširil svoje obzorje. Velik delež pri odločitvi za študij slovenistike je imel tudi moj srednješolski profesor za slovenščino, saj nam je poleg redne snovi preko raznih skrbno načrtovanih razprav, izpeljanih iz učnega gradiva, zelo razširil pogled na svet okoli nas in nas naučil sofisticiranega izražanja naših stališč in idealov. Po končanem študiju slovenistike želim tako tudi sam prispevati k umskemu in duhovnemu napredku mladine.

Slavistična revija[uredi]

Pravzaprav sem se šele preko Slavistične revije prvič resneje srečal z znanstvenim besedilom. Branje znanstvenih člankov zahteva našo polno pozornost, saj to ni preprosto besedilo, primerno za širše množice. V Slavistični reviji so zbrani članki, primerni le za tiste osebe, ki so v tej stroki ali pa jih ta tematika zelo zanima, saj bralec potrebuje določeno predznanje za branje vsaj večine člankov. Upam, da bom tekom študija tudi sam pridobil potrebno znanje in interes za branje Slavistične revije.

V članku avtor bralcu pokaže, kako nova sredstva pisanja vplivajo na razvoj dramatike postdramskega pisanja. Dramsko besedilo namreč ni nekaj, kar se tekom časa ne spreminja. Glavna avtorjeva teza trdi, da dialog ni več glavni princip izražanja, nadomestile so ga druge besedilne taktike. Te taktike so predvsem didaskalije in opisi, zelo pomembno je tudi medbesedilnost. Za postdramska besedila je tako zelo značilno prehajanje in zlivanje prostora in časa.

Srečanje s Slovlitom[uredi]

30.10.2015 je bil objavljen članek, ki vse uporabnike obvešča, da bo na Filozofski fakulteti potekal celoletni brezplačni tečaj sodobne perzijščine. Predaval bo gostujoči profesor dr. Arsalan Golfam. Tečaj bo potekal vsak teden ob ponedeljkih, v času med 18.00 in 19.30 uri, v predavalnici 023 v kleti Filozofske fakultete.

Slovlit. [1]

Naslov[uredi]

Popravljanje naslovov[uredi]

  • Dane Zajc in slogovne tendence v sodobni slovenski poeziji
  • Novo odkriti izvod Cerkovne ordninge
  • Vrednote, osebnost in psihično blagostanje pri nadarjenih pisateljih
  • Vljudnostne strategije ob nesoglasjih in kritikah v japonščini in slovenščini
  • Emancipacija slovenske identitete in književnosti na prelomu 19. in 20. stoletja

Literarno vedni dogodek[uredi]

[2]

Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine je v ponedeljek, 7. 12.2015, ob 14.15 pripravilo jezikovno popoldne z Ireno Potočar Papež, avtorico priročnika Jezikovna odličnost. Srečanje je bilo namenjeno tudi nečlanom. Zbralo se je enaindvajset udeležencev, ki so se z avtorico priročnika v sproščenem vzdušju pogovarjali o dilemah in jezikovnem bontonu v sodobnem ustnem in pisnem sporočanju

Kritike romana Maks (1983) Dimitrij Rupel[uredi]

  • Drago Bajt. Dimitrij Rupel: Maks. Razpotja : razprave, eseji, članki, kritike (1986). 93-96. COBISS
  • Emilija Mančić. Umbruch und Identitätszerfall : Narrative Jugoslawiens im europäischen Kontext. Tübingen: Francke, 2012. 146. COBISS
  • Franc Zadravec. Slovenski roman 20. stoletja. Murska Sobota: Pomurska založba, 1997. COBISS
  • Nina Belcijan. Vprašanje postmodernizma in zgodovine v dveh Ruplovih romanih Maks in Povabljeni pozabljeni. Diplomsko delo. Ljubljana: [N. Belcijan], 2003. COBISS
  • Drago Bajt. Zapisi na robovih. Maribor: Obzorja, 1986. COBISS
  • František Benhart. Bralnica 84. Sodobnost 33/4 (1985). 395—97. dLib
  • Stanko Janež. Poglavitna dela slovenske književnosti. Maribor: Obzorja, 1987. COBISS

Kritike romana Mlada Breda (1913) Ivana Preglja[uredi]

  • France Vodnik. Ideja in kvaliteta: Kritike in eseji. Maribor: Obzorja, 1964. 80–83. COBISS