Uporabnik:Neja.lenart

SlovLit in 9. december

Na forumu SlovLit sem na svoj rojstni datum, na 9. december, našla zapisano dogajanje iz leta 2012. Gre za vabilo na srečanje ob izidu knjige Vilme Purič z naslovom Brez zime, na katerem naj bi poleg avtorice o knjigi spregovorila tudi prof. Igor Škamprle in mag. Loredana Umek. Avtorica vabila je Neva Zaghet, tajnica SD Trst-Gorica-Videm.

O noviteti v Trstu. SlovLit 9. december 2012

Simpozij Obdobja

Alenka Žbogar: Recepcija slovenske književnost (literatura)
Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (literatura)
Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu (literatura)
Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (literatura)
Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (literatura)
Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (literatura)
Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (literatura)
Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (literatura)
Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu (literatura, jezik)
Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (literatura)
Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju (literatura)
Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (literatura)
Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (literatura)
Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського (literatura)
Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP (jezik)
Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta (jezik in literatura)
Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (jezik in literatura)
Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic (literatura)
Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (literatura)
Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (literatura)
Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (literatura)
Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (literatura)
Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (jezik in literatura)
Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (literatura)
Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (literatura)
Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (literatura)
Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (literatura)
Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (literatura)
Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (literatura)
Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (jezik in literatura)
Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano (literatura)
Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (jezik in literatura)
Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku (literatura)
Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (literatura)
Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (literatura)
Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (jezik in literatura)
Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (literatura)
Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset)(literatura)
Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja (literatura)
Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (literatura)
Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (literatura)
Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (literatura)
Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (literatura)
Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (literatura)
Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (literatura)
Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti (literatura)
Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (literatura)
Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (literatura)
Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (literatura)
Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (literatura)
Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (literatura)
Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (literatura)
Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (jezik in literatura)
Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (jezik)
Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (jezik in literatura)
Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (literatura)
Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti (literatura)
Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije (jezik in literatura)
Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (literatura)
Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský (literatura)
Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (literatura)
Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (literatura)
Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (literatura)
Janez Vrečko: Novo branje konsov (literatura)
Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) (jezik)
Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) (literatura)
Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki (literatura)
Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti (jezik in literatura)
Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (jezik in literatura)
Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (literatura)

Povzetek in mnenje o temi iz Nove pisarije

Ob branju Nove pisarije mi je v mislih najbolj ostal prav del besedila, kjer se obravnava Informacijska družba in z njo povezana tematika tiskane knjige in elektronske knjige. Pisec v začetku spregovori nekaj besed o informacijski družbi ter jo poveže s sorodnimi pojmi, ki so navedeni tudi v angleščini. Pozneje iz predstavitve teme izpostavi problematiko pretirane navezanosti na tiskano knjigo in kritizira oklepanje tiska in izpostavljanje le njegovih pozitivnih lastnosti, ki po piščevem mnenju nikakor ne presegajo argumentov za elektronske knjige. Te argumente v nadaljevanju tudi sistematično poda v preglednici, kjer našteje osem stereotipnih izjav o tiskani literaturi in jih argumentirano ovrže.

V nadaljevanju pojasni tudi, kakšno vlogo naj bi tiskana literatura imela v prihodnosti. Kljub številnim prednostim, ki jih ponuja elektronika, bi bilo vseeno utopično misliti, da bodo knjige kar tako čez noč izginile. Njihova uporaba naj bi se drastično zmanjšala, vendar pa vseeno ne bodo povsem izginile.

Uveljavljanje elektronskih knjig in računalnikov v zvezi z branjem v nadaljevanju tudi konkretizira. Kot primer navaja podatke COBISS-a, ki navaja, da naj bi si obvezno literaturo izposodila le tretjina učencev, za ostale pa, po mojem mnenju res nekoliko preveč optimistično, sklepa, da jo preberejo preko elektronskih medijev.

Poglavje zaključuje z kritiko in zaskrbljenostjo nad humanisti in socialnimi retoriki, kateri informacijske družbe pač nočejo sprejeti iz takšnih ali drugačnih razlogov, ki jih utemeljujejo s problematiko preobilja informacij, pozabljajo pa na vse prednosti, ki jih le-ta lahko prinese.

Razlog, da sem izpostavila prav to poglavje, pa je žalostna ugotovitev, da kljub temu, da naj bi pripadala generaciji, ki je najbolj odprta za novosti, tudi sama gojim nek stereotipen odnos do tiskane knjige. Tudi sama sem bila namreč pred prebiranjem poglavja popolnoma prepričana o absolutnem preživetju tiskane knjige kljub napredujoči elektroniki. Med branjem so bila moja občutja precej mešana; sprva sem bila izjemno presenečena, nato zgrožena, jezna, ko pa sem o temi začela poglobljeno razmišljati (tema mi namreč res ni dala miru), sem tudi sama prišla do podobnih zaključkov. Ugotovila sem namreč, da moji argumenti glede tiskane knjige žal ne zdržijo in da se bom pač morala sprijazniti z dejstvi, ki govorijo v prid elektronski knjigi, čeprav močno dvomim, da bo zato moja ljubezen do polic polnih knjig, prijetnega občutka ob listanju in čudovitih naslovnic izginila.

Mnenje o literarni reviji

Pri oceni določene revije, še posebno, če jo ocenjujemo v 21. stoletju, res ne gre začeti brez ocene njene zunanje podobe. Konec koncev skoraj nihče nebi kupoval revij, če te nebi bile ovite v plašč "zanimivega, razburljivega in barvitega" materiala, ki vabi k nakupu. Ta revija pa je drugačna. To me je pritegnilo. Revije daje namreč vtis "resne in zahtevne" literature, ki bi me, vsaj kot študentko slovenistike, zagotovo morala pritegniti.

Ob odprtju revije se moj pogled najprej ustavi na kazalu, ki je preveden tudi v angleški jezik, kar reviji še poveča kredibilnost. Zdi se, da kazalo zares obeta strokovno obogatitev, zato se odločim, da revijo prelistam. Skozi branje različnih člankov pridem do mnogih spoznanj: ob obilici tujk ugotovim, da je bilo srednješolsko učenje latinščine zagotovo bolj produktivno, kot sem si prej mislila. Ugotavljam tudi, da je stroka, ki sem si jo izbrala za študij, precej bolj razvejana in se povezuje s prej zame ne slutenimi področji in problematikami, kar me naravnost navduši, hkrati pa se še predobro zavem, kako težka in dolga bo moja pot, da bom članke dojela in razumela vsaj približno tako, kot bi si želela v tem trenutku.

Branje Slavistične revije po mojem mnenju nadobudnega začetnika študija slovenistike obogati in mu teme področij zanimanja in raziskovanja predstavi v nekoliko drugačni, a zanesljivo privlačni, luči.

Dogodki iz področja literarne vede

V preteklem tednu sem na spletnem portalu Misli zasledila članek, ki govori o novi nagradi, ki bo podeljena na letošnjem 30. knjižnem sejmu, ki bo potekal od 26. do 30. novembra v Cankarjevem domu. Nagrado so poimenovali knjiga leta, podeljevala pa se bo v dveh kategorijah; v kategoriji tiskane in elektronske knjige. Gre za nagrado, ki bo izbrana tako od javnosti kot tudi od strokovne žirije.

Ob jubilejni izdaji knjižnega sejma nova velika nagrada knjiga leta. Misli 23. oktober 2014