Uporabnik:Mocniknina

Iz Wikiverza

Jaz in slovenistika: refleksija odločitve za ta študij[uredi]

Po štirih letih šolanja na programu ekonomske gimnazije v Ljubljani sem menila, da imam dovolj splošnega znanja iz ekonomije ter, da to ni tisto, kar bi se rada še naprej učila. Ne vem, zakaj slovenistika. Impresira me razgledanost slovenistov in verjetno je to tisto, kar želim doseči.

Prvo srečanje s slavistično revijo[uredi]

O avtorju[uredi]

Rojen leta 1960 v Biljah. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral filozofijo in primerjalno književnost ter diplomiral leta 1988. Za diplomsko delo je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Po opravljenem magisteriju je nadaljeval študij filozofije na Univerzi v Bochumu pri Bernhardu Waldenfelsu in Klausu Heldu. Leta 1995 je doktoriral iz filozofije s temo "Hermenevtična fenomenologija tubiti in meje filozofske antropologije". Od leta 1989 do 1997 je bil zaposlen na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, najprej na Centru za proučevanje znanosti, nato na novoustanovljenem Oddelku za kulturologijo. Od januarja 1998 je zaposlen na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani.

Od leta 1996 je predsednik Fenomenološkega društva v Ljubljani, poleg tega pa sodeluje v več domačih in tujih filozofskih društvih, projektnih skupinah ter uredništvih revij za filozofijo in kulturo (Phainomena, Nova Revija, Ampak, Orbis Phaenomenologicus, Topos, Teoria, Analecta Hermeneutica, Magazzino di filosofia, Divinatio, Prolegomena …). Predaval je na številnih univerzah in mednarodnih simpozijih. Sodeloval je pri oblikovanju »Srednjeevropske konference za fenomenologijo« in pri ustanovitvi »Organizacije fenomenoloških organizacij« (2002). Od leta 2005 tudi vodi raziskovalne dejavnosti na humanističnem inštitutu Nove revije, kjer je nosilec raziskovalnega projekta »Interkulturni vidiki fenomenologije in hermenevtike v Sloveniji in Evropi«.

Leta 2003 je prejel Zoisovo nagrado Republike Slovenije za vrhunske znanstvene dosežke na področju filozofije.

Ključne besede[uredi]

  • filozofija
  • slovenščina
  • govorica
  • prostor
  • terminologija

Komentar o članku Govorica kot prostor filozofije, filozofija kot kraj govorice[uredi]

Preplet filozofije in slovenščine. Zanimive misli, da so meje našega jezika meje našega sveta, ki jih s pogovorom delimo z drugimi. Pogovor je skupen vsem govoricam torej je to tisto kar povezuje cel svet.

Nova pisarija[uredi]

Moj vtis o prebranem (E-pošta)[uredi]

Med branjem poglavja o e-pošti sem izvedela za prej še neznano funkcijo le-te, to je skrita kopija, kjer lahko prejemnike skrijemo, da jih drugi naslovniki ne vidijo.

Najbolj sem se poistovetila z deloma o naslavljanju in zaključkih, saj se s to problematiko dnevno srečujem. Po mojem mnenju si mora vsak posameznik zastaviti nek okvir, glede na prejemnika ter mu slediti. Vsekakor moramo pisati čim bolj vljudno, saj v nasprotnem primeru zelo hitro učinkujemo nespoštljivi, morda celo žaljivi.

Vaja pri poglavju žanri (Gostobesednost)[uredi]

  • v klasicizmu so se razvijale različne oblike polliterarne proze.

Skrčeno: V klasicizmu se je razvijala polliterarna proza

  • Pripovedovali so si različne zgodbe.

Skrčeno: Pripovedovali so si zgodbe.

  • Snov novel je vzeta z različnih področij: ljubezen, kmetstvo, vojna, oblast.

Skrčeno: Novele imajo ljubezensko, kmečko, vojno in oblastniško tematiko.

  • Pesem je bogata z različnimi pesniškimi figurami.

Skrčeno: Pesem ima veliko pesniških figur

  • Pritegnila je umetnike različnih vrst umetnosti, tudi slikarje.

Skrčeno: Pritegnila je umetnike, tudi slikarje.

  • Pri svojem delu je težil k temu, da se slovenski jezik ohrani.

Skrčeno: Prizadeval si je za ohranitev slovenščine.

  • Svojo prvo službo je nastopil leta 1828.

Skrčeno: Prvo službo je nastopil 1828.

Kompozicija Wiki člankov[uredi]

Wiki članki se začnejo z najpomembnejšimi podatki o osebi, kot so kraj in datum rojstva ter področja na katerih oseba deluje. Sledi življenjepis, pri članku o Borisu A. Novaku sledijo nato poglavje o nagradah, njegovih delih in področja njegovega raziskovanja.

Wiki članek o Borisu A. Novaku[uredi]

Boris A. Novak je slovenski pesnik, dramatik, esejist, prevajalec, predavatelj, literarni teoretik in urednik rojen 3.12. 1953 v Beogradu. Otroštvo je preživel tam, prav tako je tam zaključil osnovno šolo. Maturiral je na takratni II. Gimnaziji v Ljubljani, danes poznani kot Gimnazija Jožeta Plečnika. Študiral je primerjalno književnost in filozofijo. Doktoriral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Danes je docent za primerjalno verzologijo. Prejel je tudi veliko nagrad: Zlato ptico, Nagrado Prešernovega sklada za pesnitev 1001 stih (1984), Častni znak svobode Republike Slovenije za prispevek k demokratizaciji, humanitarno dejavnost in promocijo slovenske kulture v tujini (2000) in mnoge druge.

Sporočila na SlovLitu[uredi]

Za branje sem si izbrala sporočila, objavljena 17. 11. 2015. Prvo sporočilo je sporočilo Barbare Sonnenhausen iz Univerze v Zürichu, kjer je bila v okviru projekta SNF-Projekts "Individualnost slovenščine" dodeljena kot doktorat v okviru 60% za obdobje treh let. Naslednje sporočilo se navezuje na mail Andreja Šurle. Za tem sledi sporočilo, ki poziva k dopolnitvi poglavja Begunci v slovenski književnosti v geslu Begunec na Wikipediji.

Zadnje sporočilo na ta dan, pa je vabilo Tomaža Beštnerja na brezplačne tečaje Znanstvene bibliografije v NUKu, ki je potekalo 3.12.2015.

Slovar manj znanih besed (Nova pisarija)[uredi]

  • geneza- izvor, nastanek in razvoj česa
  • opreka- nasprotje
  • impresum- podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
  • utiliteren- ki v človekovem delovanju (pretirano) poudarja praktično uporabnost, koristnost
  • ciklostirati- - razmnoževati na ciklostilu
  • kolofon- podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
  • kondukter- sprevodnik
  • fantazma- privid
  • habilitacijski kriteriji
  • marganizem
  • subverziven- prevraten
  • aspiracija - prizadevanje za kaj; težnja, želja
  • uzurpacija- nezakonita prilastitev
  • postulat- izhodišče
  • kontaminirati- onesnažiti, okužiti
  • benigen- nenevaren, neškodljiv
  • adoracija- čaščenje
  • skribomanija- obsesija s pisanjem
  • hermitizem- lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
  • brezprizivna avtoriteta- ki ne dopušča priziva, ugovora
  • mazohizem- doživljanje spolnega užitka osebe, kadar je mučena ali poniževana
  • inferiornost- manjvrednost
  • intenca- težnja, nagnjenje, usmerjenost
  • prgišče- količina česa, ki se lahko naenkrat drži z ukrivljenimi prsti in upognjeno dlanjo
  • altruizem- ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost
  • aprioren- dan neodvisno od izkustva
  • antologija- zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik
  • defetizem- mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
  • kanoniziran- razglašen za svetnika
  • korifeja- prvak, veličina
  • haptičen- tipalen
  • sublimen - vzvišen, plemenit
  • koncipirati - napraviti, sestaviti koncept, osnutek
  • maoizem- marksizem-leninizem, kot ga je razvil in konkretiziral Mao Ce Tung v razmerah kitajske socialistične revolucije
  • entiteta - kar je, kar obstaja
  • egalitarizem - nazor, da so ljudje enaki, enakopravni
  • ekspertiza - izvedensko mnenje
  • frankirana ovojnica - ovojnica z znamko
  • kalkirati - dobesedno prevajati
  • korespondenca - vzdrževanje medsebojnih pismenih stikov, dopisovanje
  • rafalno - nanašajoč se na rafal (s povečano hitrostjo)
  • segment - del, odsek
  • srenja - ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj