Uporabnik:Kltrcek

Iz Wikiverza

Nova pisarija[uredi]

Uvod[uredi]

  • Nova pisarija nadaljuje in dopolnjuje šest natisov literarnovednega priročnika Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja: Vademekum za študente slovenske književnosti, zlasti za predmet Uvod v študij slovenske književnosti
  • pismenost je nekoč pomenila slovnico
  • dandanes pismenost pomeni 'znanje branja in pisanja'
  • Wikimedijina spletišča so večinoma namenjena gojenju skupinskega avtorstva
  • Wikiknjige so 'zmeraj rastoče'

Kam z avtorjem?[uredi]

  • izpostavljanje avtorskega izdelka na javnem mestu je lahko nevarno
  • problem pri tej knjigi je tudi datum izdaje, saj se knjiga ves čas posodablja
  • Wikiknjige imajo drugačne lastnosti od tradicionalnih tiskanih knjig

Prešernova Nova pisarija[uredi]

  • knjiga ima enak naslov kot Prešernova satirična pesnitev s prvotnim naslovom Kranjska pisarija, s katero je Prešeren karikiral ideal ljudskega jezika
  • pesnitev je med Prešernovimi daljšimi, saj obsega 47 tercin (142 verzov)
  • gre za pogovor med učencem, ki sprašuje in učiteljem (pisarjem), ki odgovarja
  • s pisarjevim stališčem je Prešeren ironiziral svoje nasprotnike (Jerneja Kopitarja, Franca Serafina Metelka, Matevža Ravnikarja in Jurija Pauška)

Pismenost[uredi]

  • biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
  • z uvedbo obveznega šolanja v zadnji četrtini 18. stoletja, je pismenost začenjala postajati nuja za vsakega posameznika
  • pismenost določa prag civiliziranosti
  • pismenost po tradiciji razumemo kot dvojno sposobnost, to je sposobnost sprejemanja (in razumevanja) zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja
  • pojmujemo več vrst pismenosti (glasbena, kartografska, urbana, ...)
  • samoumevna in obvezna je le splošna pismenost
  • vsakdanja sporočilo danes največkrat tipkamo
  • pojem pismenosti se spreminja
  • delež moških piscev blogov je enak ženskemu
  • visoka pismenost je rezultat obveznega osnovnega šolanja in eden od dokumentov civiliziranosti
  • objavljanje se ponavadi začne šele po diplomi
  • delež aktivno pišočih prebivalcev je okoli 4 odstoten

Informacijska družba[uredi]

  • nadomešča starejšo industrijsko družbo
  • uporaba tiskane knjige se umika

Wikiji[uredi]

  • Wiki spletišče je popularno zaradi dostopnosti, voluntarizma, kooperativnosti in tesnejši stik z realnostjo
  • Wikiji so žargonski izraz za Wikipedijo in sestrska spletišča
  • so neprofitni
  • slovenščina je na lestvici jezikov na Wikipediji na 40. mestu
  • leta 1584 je bila slovenščina 11. jezik v katerega je bilo prevedeno Sveto pismo
  • na Wikipediji je 290 jezikov
  • aktivnih uporabnikov Wikipedije je okoli 500, najbolj pridnih 20 prispeva 83% vnosov
  • objave na Wikipediji so zaščitene z licenco cc, ki zahteva priznanje avtorstva
  • kredibilnost znanstvenih objav zagotavljajo utečeni recenzijski postopki (peer reviewing)
  • nevtralnost je eden od glavnih wikipedijskih principov
  • Wikipedija je dobra alternativa drugim virom

Wikiji in šola[uredi]

  • Wikipedija je zelo uporabna v šolah
  • nekateri študenti neradi sodelujejo pri pisanje na Wikispletišče zaradi tujih posegov in spremljanja svojega izdelka
  • 'vandalizem' na Wikijih se da hitro odpraviti

Avtor[uredi]

  • literarna zgodovina je bila do 60. letih 20. stoletja usmerjena k avtorju
  • naslednja generacija je pozornost usmerila od avtorja k besedilu

Motivacija za pisanje[uredi]

Slovarček[uredi]

A

  • analfabét -a m (ẹ̑) kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek

B

C

Č

D

E

F

G

H

I

  • inêrtnost -i ž (ȇ) knjiž. lenobnost, nedelavnost

J

K

L

M

N

O

P

  • paradígma -e ž (ȋ) knjiž. vzorec, primer
  • postulát -a m (ȃ) knjiž. 1. navadno s prilastkom zahteva, nujnost // 2. predpostavka, izhodišče

R

  • repozitórij -a m. (ọ́) prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do datotek

S

  • sképsa -e ž (ẹ̑) odnos do okolja, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa; dvom
  • srénja -e ž (ẹ̑) 1. nekdaj skupnost upravičencev do skupnega premoženja ene ali več vasi // 2. star. prebivalci kakega kraja in bližnjih krajev, ki so med seboj povezani // 3. ekspr., s prilastkom ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj

Š

T

U

  • uzurpácija -e ž (á) knjiž. nezakonita, nasilna prilastitev

V

Z

Ž