Uporabnik:Banovecana

Iz Wikiverza

Ivan Cankar: Glad[uredi]

Ivan Cankar: Glad

Nova pisarija[uredi]

Pri prebiranju Nove pisarije mi je bilo najbolj zanimivo poglavje o pismenosti. Splošna definicija pismenosti se stalno spreminja. Biti pismen pomeni danes pomeni nekaj čisto drugega kot pred 100 in še več leti.

Neznane besede[uredi]

  • sinopsis: kratka vsebina, pregled česa
  • paradigma: vzorec, primer
  • benigen: nenevaren

Povzetek prebranega[uredi]

Pismenost[uredi]

  • Biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za komunikacijo.
  • Pismenost določa prag civiliziranosti. V razvitem svetu je logično, da je odstotek števil izvea pismenih ljudi skoraj enak 100.
  • Pojem pismenost se spreminja.
  • Pismenost je dvojna sposobnost; sposobnost sprejemanja zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja.
  • Novodobna elektronska pismenost je nujni sestavni del splošne pismenosti.

Moje domače naloge[uredi]

DN 2[uredi]

Moj stik s Slavistično revijo[uredi]

Na prvi uri predavanj pri predmetu Uvod v študij slovenske književnosti smo dobili v dar Slavistično revijo. Priznam, prav nič me ni privlačila, predvsem njena pusta naslovnica ne. Tudi v notranjosti je vse samo črnobelo. Pa vseeno mi ni dalo miru, da je ne bi vzela v roke in vsaj prelistala kakšen članek. Med njihovimi naslovi v kazalu me ni nobeden prav pritegnil, zato sem se odločila prebrati kar prvega. Pričakovala sem, da bom kmalu nehala z branjem, a se je zgodilo nasprotno. Članek Podoba Slovencev v Bartschevem romanu Das deutsche Lied je bil pravzaprav zelo zanimiv. S prebranim sem dejansko dobila vpogled v to, kako sploh izgleda takšna znanstvena revija in na kakšen način so pisani članki v njej. Vsekakor jo bom še prebirala.

DN 3[uredi]

Kaj sem izvedela pri tipkanju[uredi]

Pri predmetu Uvod v študij slovenske književnosti vsekakor nisem pričakovala, da se bomo ukvarjali z urejanjem Wikiverze. Ko nam je profesor pokazal, kako se s stranjo dela, sem bila nekoliko zmedena in se mi je zdelo nemogoče, da bi kdaj znala to uporabljati. Pa vendar sem poskusila in zaenkrat še nisem imela težav pri tipkanju. Verjamem pa, da se imam še veliko za naučiti.

DN 4[uredi]

Moj vsakdanjik in književnost[uredi]

Lahko rečem, da me književnost spremlja na vsakem koraku, pa naj bo to zunaj na ulici ali doma. In to me veseli. In je to tudi eden izmed razlogov, zakaj sem se odločila za študij slovenistike. Vedela sem, da bo potrebno prebrati veliko del, a to mi ne predstavlja nobenega problema, nasprotno, v veselje mi je. Moram reči, da mi je slovenska književnost 19. stoletja kar pri srcu in rada vzamem v roke knjigo iz tega obdobja. Seveda pa ne smem prezirati tudi sodobnih del. Recimo, vse knjige Harryja Potterja sem prebrala že dvakrat, in prav rada bi jih še kdaj. Ko mi bo čas dopuščal.

Varnost in svoboda[uredi]

Varnost. Svoboda. Dve vrednoti, ki si ju želi vsak posameznik na tem svetu. Biti varen, imeti neko zatočišče, prostor, kjer se zares počutiš varnega. Pa svobodnega. Da lahko sam odločaš o svojem življenju. Da ne čutiš, da moraš ravnati, kakor drugi velijo in ne poslušati sebe. Pa vendar je v današnjem času težko biti oboje skupaj. Sploh če pomislimo na vso to tehnologijo in vsa družbena omrežja. Če z njimi ravnaš preveč "svobodno", se zelo lahko zgodi, da izgubiš varnost. A če si želiš zagotoviti "varnost", morda ne ravnaš po svoji volji, svobodno. Težko je najti eno pravo razmerje med njima.

DN 5: O SlovLitu[uredi]

SlovLit je forum, kjer slavisti diskusirajo o književnosti in še marsičem. Njegov izgled je precej enostaven. Med brskanjem po forumu mi je v oko padel naslov Prešernovanje v Parizu. V njem piše, kako je skupina študentov slovenščine v rezidenci slovenske veleposlanice izvedli večer slovenske poezije. Društvo Slovencev v Parizu pa je tudi organiziralo proslavo ob Prešernovem dnevu. Lepo, da Slovenci v tujini ne pozabijo na največjega slovenskega pesnika in v njegov namen pripravijo različne dogodke.