Uporabnik:Akajic

Uvod v študij slovenske književnosti

Domače naloge

1. domača naloga

• 1. A. Š.: Sanje v tujini. Št. 112 (20. maj 1910).112 | Anja Kajic

2. domača naloga

• Stik s slavistično revijo

Pri prvi uri predmeta Uvod v študij književnosti, smo študentje prejeli v roke rdeče zvežčiče. Profesor nam je takoj navdušeno omenil, da gre za slavistično revijo, ki pa je mene na prvi pogled bolj spominjala na kak priporočnik ali zbirko vaj. Ko sem prelistala časopis, sem opazila, da je razdeljen na več prispevkov različnih avtorjev. Nato sem se še sprehodila čez kazalo, kjer pa se je moj pogled ustavil. Naslov članka sem morala še enkrat prebrati. Ko sem pogledala k sosedi, je bila njena stran odprta na isti strani in imela je zelo podobno reakcijo. Naslov se je glasil Vodka in pir.... Res nisem pričakovala takega naslova. Vendar mi je že po samo nekaj povedih postalo jasno, da ne gre za lahek ali mladinsko komercialni prispevek, saj sem imela že kmalu težave. Avtor je namreč pisal o temi, avtorju in delu, ki meni ni najbolj poznano, zato sem imela probleme pri sledenju. Hitro sem sklenila, da časopis ni nam običajno vsakdanja revija, ki bi jo za krajšanje prostega časa, ko čakaš pri frizerju, vzel vsak v roke, pač pa za revijo, pri kateri potrebuješ zbrane misli, žlico slavističnega znanja in lonec ljubezni do branja.

3. domača naloga

• Tipkanje in jaz

Ko sem pri prvi uri predmeta Uvod v študij slovenske književnosti izvedela, da se bomo pri pouku veliko ukvarjali z Wikiverzo in Wikivirom, moram priznati, da me je to kar malo presenetilo, vendar v zelo pozitivni smeri. Nikoli ne bi rekla, da bom na študiju slovenistike pomagala pri dopolnjevanju "sorodnice Wikipedije".

Celoten koncept tipkanja se mi zdi res fantastičen, saj bomo s kolegi pripomogli k "moderniziranju" časopisa Slovenski narod in pomagali pri ohranjanju slovenske literature (če si to smem drzniti reči). Tako bodo posamezni članki lažje dostopni, saj bodo iz papirja prešli na ekrane. Smo nažalost v času, ko bomo raje iskali informacije izključno samo na internetu, kot pa da bi si ogledali originalne članke v živo. Verjetno bo pri "surfanju" miška kliknila samo na prve tri povezave, ki bodo imeli v naslovu link na Wikipedijo ali dijaški.net (ne me razumeti narobe, popolnoma nič ni narobe z navedenima stranema, saj sta marsikoga podpirali in dopolnjevali na poti iz osnovne šole do mature in tudi naprej), vendar pa to nista edina vira informacij in odlomkov. Zaradi lažje dostopnosti bodo članki lahko ponovno zaživeli. S tipkanjem bodo imeli bralci lažje delo pri branju, saj so besedila očiščena starih besed in raznih napak.

Samo tipkanje pa je prineslo veliko novosti tudi meni. Seznaninla (in moram reči spoprijateljila) sem se z samim načinom pisanja, saj meni, ki nisem ravno ekstremni hacker, je nekaj povsem novega. Ko sem kadar koli do sedaj uporabljala Wikipedijo, nisem nikoli pomislila na to, kako se naredi zavihek za posamezne teme ali spletne povezave, kjer so posamezne besede obarvane z modro in z enim samim klikom nanje, nas pripelje na drugo stran z dodatno razlago. Ko sem odprla Novo pisarijo, sem jo skoraj spustila iz rok, saj sem se ustrašila, da bom potrebovala zapletene kode, da bom lahko ustvarila linke in poglavja že samo za moj profil na Wikiverzi, kaj šele za besedilo. Vendar sem hitro ugotovila, da temu sploh ni tako. Res je, da se samo tipkanje razlikuje od običajnega pisanja v Wordu, kot sem ga navajena, vendar mi ni potrebno biti naslednja članica Anonymous-a, da bom naredila podpoglavje ali kategorijo na Wikiviru. Vse kar rabim je to, da poznam nekaj "racunalniških for". Kdo bi si mislil, da ne bom potrebovala nobenih 01001011, ampak samo navadne vsakdanje znakce, kot so enačaj, zvezdica, pomišljaj in vezaj?

4. domača naloga

• Literatura in moj prosti čas

Že od nekdaj sem rada brala knjige, saj sem se lahko z njimi odklopila od realnega sveta in stopila novim pustolovščinam nasproti. Vedno me je fasciniralo, kako lahko avtorji (tako pesmi kot knjig) pišejo tako podrobno in prefinjeno, da samo z besedami naslikajo glavne osebe, pokrajino, dogodke,... Ravno to me je pripeljalo do tega, da sem, ko sem bila mlajša brala, ko sem le imela malo prostega časa. Vendar zaradi obveznosti in prenatrpanega urnika, sem od gimnazije naprej brala (poleg domačih branj) le še med počitnicami. To me je razžalostilo, saj sem prenehala početi nekaj, kar mi je bilo všeč, samo zato, ker sem imela toliko naloge iz kotnih funkcij ali pa sem se mogla naučiti sto nepravilnih glagolov pri francoščini.

Ampak sem ugotovila, da "literatura", kot si jo ponavadi predstavljamo, ni samo knjiga s trdimi platnicami in 200 ali več stranmi. Tako sem spoznala, da sem pogosteje v stiku z njo, kot sem si mislila, saj je res del mojega vsakdana. Na poti v šolo ponavadi preletim različne odlomke knjig ali pa pesmi, ki vem, da jih bomo pri pouku obdelovali. Pri predavanjih, profesorji projecirajo razne citate ali pa odstavke iz del, ki so povezani s trenutno temo. Potem so tu tudi najmanjše poezije, ki jih preberem, ko scroll-am po Instagramu ali pa razni plakati za različne dogodke, ki jih preberem, ko se vozim iz faksa. Doma pa me čaka branje učbenikov in obvezne literature za predavanja, za katerega pa potrebujem malo več volje in energije. Priznam, veliko raje bi prebirala leposlovje, ki je meni zanimivo, a zaenkrat mi vse zgoraj naštete aktivnosti zadoščajo, da potešijo mojo voljo po branju.

• Svoboda in varnost

To sta dva pojma, ki sta nedvomno povezana, saj en brez drugega žal ne bi mogla obstajati. Velikokrat se sploh ne zavedamo, kako pomembno je, da smo varni in svobodni. Ko smo na internetu pogosto vnesemo svoje podatke za različne spletne nakupe, ankete ali različne profile na spletnih aplikacijah. Verjetno nikoli ne pomislimo, da smo ravnokar povedali vse svoje informacije spletu, do katerega ima dostop na milijone ljudi, ki lahko te podatke izrabijo sebi v prid. Se mi zdi, da smo vedno osredotočeni, le na svobodo. Če nam bo kdo omejeval deljenje informacij in fotografij s širšo množico ali pa zahteval, da imamo tri različna gesla, v katerih moramo imeti določeno število črk, se bomo nad tem pritoževali. Vendar se pa ne zavedamo, da nam ravno te "omejitve svobode" dajejo neko varnost, saj samo tako bodo naši profili in s tem naši podatki bolj zaščiteni. Menim, da potrebujemo ravno dovolj svobode, da bomo še vedno varni in ravno dovolj varnosti, da bomo še vedno svobodni.

5. domača naloga

• Slovlit

Ko sem dobila za nalogo, da moram preleteti objave na forumu Slovlit, sem si ga predstavljala malo drugače. V mislih sem imela spletno stran, kakršna je oddelčna stran oddelka za slovenistiko na Filozofski Fakulteti Univerze v Ljubljani. Vendar me je sama postavitev in njena oblika rahlo presenetila, saj ni kot vsaka običajna spletna stran. Hkrati pa me spominja na nekaj zelo znanega in domačega. Napisana je na precej svoboden oziroma preprost način. Se mi zdi, da me ravno ta oblika zapisa spominja in asociira na Wikiverzo. Bolj ko sem se z miško pomikala navzdol po spletni strani, bolj sem imela pred očmi način kodnega urejanja, ko moram ravno tu pisati domačo nalogo. Vse je napisano linearno, brez kakršnih koli dodatkov, slik, preglednic. A kljub vsemu se mi zdi zelo uporabna, saj gre predvsem za debatni forum, kjer potekajo debate na strokovnem področju predmeta, ki ga študiram. Veliko je tudi obvestil in vabil o bližajočih se dogodkih, ki bi lahko zanimale bralce. Sedaj vem, kam moram klikniti, če me bodo kdaj zasrbeli prsti, da bi prebrala kaj o slovenski književnosti na strokovni ravni.

6. domača naloga

• Kaj je rizom?

Rizóm je pojem, ki se je prvotno uporabljal v botaniki in biologiji. V naravoslovnem smislu besedo enacijo z koreniko in pomeni podzemno steblo rastline, iz katerega izrascajo korenine. Sama beseda ima izvor iz grščine in pomeni splet korenin. Iz botanike je pojem Gilles Deleuze prenesel v filozofijo, kjer pomeni splet, ki mu ne moremo določiti središčne točke. Tu de navexuje na botanično razlago, kjer tudi pri koreninskem spletu ne moremo razločiti točke začetka ne konca rasline. Vsaka točka je možen začetek ali konec. Vendar pri rastlinski korenini pridemo od nekega začetka (korenine) do konca (list, veja).

37. simpozij obdobja

Decembra sem se na pobudo profesorjev udelezila simpozija, ki je potekal na Univerzi v Ljubljani. Zanj sem prvič slišala, zato sem takoj pogooglala kaj to sploh je. Na spletni strani simpozija sem izvedela, da je Simpozij Obdobja mednarodno znanstveno slovenistično srečanje. Vsako leto se ga udeležujejo domači in tuji jezikoslovci, literarni zgodovinarji in ter drugi humanisti, kjer razpravljajo o mnogih jezikoslovnih, literarnih in kulturnih vprašanjih. Gre za mednarodno prireditev, ki jo organizira Oddelek za slovenistiko (oni tudi izberejo temo vsakega simpozija). Najprej sem mislila, da bo šlo večinoma za znanstvene ali doktorske razprave na izbrano temo, ki jih ne bom razumela ali ne bom dovolj dobro poznala teme razprave. Res je, da je nekaj bilo takih, vendar sem bila presenečena. Najbolj se mi je v spomon vtisnila predstavitev Marije Stanonik. Predstavil je dijaška rokopisna glasila iz NUK-a 1861-1960. Vse skupaj je predstavila na zelo preprost in iskren način, da smo si poslušalci lažje predstavljali potek njenega raziskovanja in se spoznali z ugotovitvami.

Slovarček

• Vademekum-ponavadi majhna knjiga/publikacija z osnovnimi priporočili o nečem, priročnik
• Historiat-potek, opis kakega dogajanja
• Impresum/kolofon-podatki ponavadi na zadnji strani o avtorju, založbi, tisku knjige
• Utilitaren-tak, ki v človekovem delovanju (pretirano) poudarja praktično uporabnost, koristnost, da se nečesa zave
• Monografija-znanstveno delo, ki se ukavraja z eno temo ali vprašanjem
• Korpus-zbirka besedil v elektronski obliki s podatki in standrdno obliko
• Lementacija-tožba
• Lukrativen-donosen
• Faksimile-ponatis, podoben originalu
• Humanistika-nauk o kulturi in ima namen kulturne pojave opisati, klasificirati in razložiti, obenem pa vzgojiti kulturni okus
• Sinopsis-izvleček, napove osrednjo temo obravnave
• UDK-univerzalna decimalna klasifikacija
• DOI-Digital Object Identifier; standard za označevanje spletnih objav
• AHCI-publikacija NUK: Arts and humanities citation index
• ZIFF-znanstveni inštitut FF

Sopomenke

Shift → dvigalka	Backspace → vračalka	Delete → brisalka	Insert → vrivalka	Home → začetek
Escape → ubežnica	Space → preslednica	Ctrl → krmilka	Alt → izmenjalka	End → konec
Page Up → prejšnja stran	Page Down → naslednja stran	AltGr → desna izmenjalka	Enter → vnašalka

Nova pisarija

---

Uvod

---

• nadaljevanje in dopolnilo priročnika Praktični spisovnik (= Šola strokovnega ubesedovanja: Vademekum za študente slovenske književnosti)
• najprej ime Nova pismenost (asociacija na 19. stol., ko pa je beseda pismenost pomenila tudi slovnico (Valentin Vodnik))
• nova namiguje na nove medije (besedilo na zaslonu)
• danes pismenost pomeni:
  • znanje branja in pisanja
  • znanje, poznavanje česa sploh - digitalna, informacijska, prometna, finančna, čustvena, kulturna, politična … pismenost
• Wikimedijina spletišča (izjema Wikivir)-namen: gojenje skupinskega avtorstva
• Wikiknjige niso zaključene enote, ampak so proces (rastoča knjiga)

Kam z avtorjem

• vpis avtorja na »naslovnico« je v povezavi z Wikiji skoraj nepotreben
• nevarnosti objave avtorskega izdelka na javnem mestu (pripombe, kritike, vandalizem...)
• ima licenco cc (creative commons)

Prešernova Nova pisarija

• Naslov nanaša na Prešernovo satiro Kranjska pisarija (Krajnska čbelica 1831), kjer se norčuje/karikira iz ideala ljudskega jezika in nabožnega pisanja kot primer podlage za slovensko besedno umetnost
• Nova pisarija objavljena v Poezijah 1847, kjer gre za pogovor med učencem in učiteljem. Prešeren je ironično predstvil nasprotnike njegove poetike (Kopitar, Metelko, Ravnikar in Pauško).

Pismenost

---

• sposobnost branja in pisanja
• obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
• vvedba obveznega šolanja v 18. stol. je povečala pismenost
• kaj ima kdo zapismenost in kako je družba gledala na to, se je skozi čas spreminjalo
• po tradiciji: dvojna sposobnost, sposobnost sprejemanja (in razumevanja) zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja
  • ni je brez aktivne udeležbe v pogovoru
  • današnjo pismenost v primerjavi s preteklo=branje in pisanje blogov,
  • določa obnašanje velike večine
  • V skladu s teorijo funkcijskih zvrsti jezika smo lahko pismeni na štirih področjih: za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično oz. novinarsko.
• splošna pismenost-spretnosti kako se znajdeš v vsakdanji komunikaciji, katere del so telefoni in računalniki
• specialna pismenost-sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah
• Novo pisarijo zanimajo višje oblike pismenosti, tiste ki računajo na sposobnost tvorjenja in razširjanja pisnih sporočil v javnosti.

Informacijska družba

• gre za socialni vzorec sedanjosti, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo
• vsebuje koncepte: participativna kultura, družbeni mediji, družabna omrežja, fanovska kultura ...
• tiskana knjiga se umika drugačnim informacijskim kanalom, vendar ne bo izumrla (ljudje dostopajo do knjig preko interneta)
• ideal je družba kreativnih posameznikov, ki se kreativno izražajo tudi v pisanju.

Wikiji

• Wikimedia je neprofitna organizacija
• je primer nove družbene paradigme t. i. informacijska družba.
• prednosti
  • lahka dostopnost,
  • volantarizem,
  • kooperativnost,
  • tesnejši stik z realnostjo-upošteva interes bralcev ter nagovarja k jasnemu in jedrnatemu (=enciklopedičnemu) izražanju.
• Wikiji so žargonski izraz za skupek spletišč
  • pojavila l. 2001,
  • predstavljajo vzorec sodobne pismenosti,
  • neposredno uporabnikovo udeležbo pri produkciji informacij).
• Wikimedia zajema:
  • Wikipedijo – spletna enciklopedija,
  • Wikivir – stara besedila v javni lasti oz. slovenska literarna klasika v javni lasti,
  • Wikiknjige – knjige in priročniki,
  • Wikiverzo – seminarji, projekti, predavanja,
  • Zbirko – slikovno gradivo,
  • Wikislovar ...
• druga spletišča (kot vmesniki): Butalopedija, Koropedija (koroška wikipedija), Karl-May-Wiki ...
• Wikipedija
  • vsebuje 290 jezikov ( 533 jezikov čaka na vstop),
  • 30 mio gesel, letni prirastek 3 milijone gesel,
  • največ napisanega v angleščini, vendar delež upada,
  • največja uporaba angleščine (po klikih),
  • večje ko je število jezikov, več je kulturnih izbir,
  • Podoben izgled vsake strani: na vrhu: Članek (privzeto); Uredi oz. Uredi kodo; Pogovor in Zgodovina.
• slovenska Wikipedija
  • od leta 2002
  • 142 000 gesel (0,5%),
  • aktivni uporabniki: 500 (trajnejše delovanje), 20 najbolj aktivnih prispeva 83% vnosov
• Značilnosti Wikipedije:
  • Kredibilnost (verodostojnost/zanesljivost),
  • pisci se trudijo za nevtralno stališče (nepristranskost) in jim ni do zaščite avtorskih pravic,
  • neprofitna,
  • vsakdo lahko sodeluje,
  • sodelovanje,
  • objave mednarodno primerljive,
  • samorefleksivna,
  • spodbuja presojo in kritičnost.

Avtor

• Pisanje je veščina, spretnost, ki se jo je potrebno naučiti.
• Najprej je treba pisca navaditi na orodje.
  • Čeprav z roko skoraj nihče ne piše več, se je treba najprej naučiti takega pisanja, ker se tako krepi inteligenca in je boljša za pomnjenje črk.
• etično sprejemljivo: tisto pisanje, ki izvira iz zanimanja za temo samo
• neetično: samopromocija, zloraba zainteresirane publike, zbranega gradiva ne ponudimo tudi drugim, speljana tema …
• bolezenska motivacija: pisanje zaradi pisanja samega (obsesija s pisanjem)

Jezik

• odvisno od situacije
  • globalna javnost: angleščina
  • domača publika: slovenščina, razprave o slovenski književnosti
  • nevtralni jezik je slovenščina (problem: težko vzbuditi mednarodno zanimanje), angleške objave v privilegiranem položaju)

Izbira teme

• Odvisna od tega, kaj je posamezniku všeč oziroma kakšen je njegov odnos do teme.
• Pomembno je, da sta avtor in bralec odprta do novih tem.
• Na začetku je vsaka tema težka, zato je pomembno odkrivanje in raziskovanje neznanega.

Avtorstvo in njegova usoda

• združujejo v raznih društvih, krožkih in forumih (tako avtorji kot bralci)
• včasih: avtorji imeli privilegiran status(bili so ustvarjalna elita)
• danes: avtorji želijo visok ugled in da bi se lahko s svojim delom preživljali

Soavtorstvo

• spodbujajo ga, saj ga razumejo kot sodelovanje in ne kot kritiko
• pisanje=je za skupno dobro
• 6 pravil soavtorstva:
  • vprašanje delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj
  • bodi odprt za spremembe in usklajevanje načrtov
  • zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov
  • zaupaj sodelavcem, v sili angažiraj nevtralne arbitre
  • soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo
  • ne poizveduj za avtorjem posega; ni važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali koristi spisu

Objavljanje

• v preteklosti je bilo besedilo za objavo natisniti
• objava: besedila/dokumenti, katerih namen je, da jih najde in prebere čim več ljudi
  • zato so pogoste besedne zveze »javno objaviti« nesmiselne
  • ta besedila imajo pogosto razne linke in povezave
• besedila na splet je preprosto objaviti
  • lahko naredimo, da niso vidna vsem, vendar le posameznikom

Množični um ali pametna množica

• množični um, kolektivna pamet, zavest, angl. collective intelligence, collective wisdom, 'pametna drhal'...
• sv. Avguštin je poudarjal, da mora biti znanje zastonj
• splošno znanje nastaja kot produkt dialoga med posamezniki
• Jaron Lanier –Kritika množičnega uma

Avtorske licence

• besedilo je rezultat pisanja (lastnina avtorja)

Licenca cc – Creative Commons

• pomeni »licenca ustvarjalnega ljudstva«,
• nekoč bo nadomestilo za copyright,
• je sprejemljiva (avtor)
• najnovejša cc licenca: Creative Commons Attribution 4.0 International license
• 4 vrste:

	Priznanje avtorstva (attribution – BY)	Delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja; dovoljena je izdelava izpeljanih (derivativnih) del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno.
	Deljenje pod istimi pogoji (share-alike – SA)	Derivativno delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela (copyleft).
	Nekomercialno (non-commercial – NC)	Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave (derivacije) le za nekomercialni namen; Wikipedija takih del ne sprejema.
	Brez predelav (no derivative works – ND)	Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. Wikipedija takih del ne sprejema.

Copyright – Zakon o avtorski in sorodnih pravicah

• v javno last:
  • 70 let po avtorjevi smrti
  • v primeru, da je anonimno, pride 70 let po izidu dela
• javna uporaba (kopije) le če se avtor strinja
• trije neustrezni koncepti:
  • preveč poudarja tvorca
  • ni kompatibilna z informacijsko družbo (le knjige)
  • intelektualne proizvode vidi kot lastnino in ne kot javno dobrino.
• avtor lahko pravice proda ali odstopi
• korektna raba (fair use) – za lastne potrebe
• dovoljeno kopiranje za kritiko, komentar, poročilo, dokler se s tem ne služi denar.

Bralec

Prosti dostop

• informacije vedno bolj dostopne
• prost dostop doinformaciji v šolah in na spletu, izven tega pa je plačljivo (muzeji, galerije...)
• oznake, gesla za dostopnost:

•Prosta dostopnost (OA open access) – razširjanje informacij, vendar ne dovoljuje poseganja v vsebino, •Prosta vsebina (free content) – vsebino lahko poljubno spreminjamo. •Odprti podatki (open data) – podatki na spletu, niso podrejeni copyrightu, •Odprti dostop (open access) – svobodna dosegljivost znanstvenih publikacij in podatkov na spletu, •Prosta vsebina (open content) – svobodna dosegljivost virov (literatura, fotografija, videi) za splošno publiko, •Prosto znanje (open knowledge) – na široko podatki in informacije, film, glasba, •Prosto izobraževanje (open education), •Odprta koda (open source) – programska oprema, •Odprta znanost (open research, open science) – podatki, metode, orodja za raziskovanje.

• Prosti dostop (free OA) – brezplačna dostopnost besedila, avtor je pravice prenesel na založbo, opremljeno z licenco c na spletu
• Odprti dostop (libre, open OA) – brezplačna dostopnost besedila na spletu. Avtor je obdržal materialne pravice, vendar opremil besedilo z eno od CC licenc.
• Zlati prosti dostop – zagotovi založnik
• Zeleni prosti dostop – zagotovi avtor s samoarhiviranjem objav
• Sivi dostop – za dela do katerih je težko priti (diplome, doktorati, konferenčna poročila, izvlečki),
• Hibridni dostop – poleg spletnega brezplačnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana verzija,
• Zakasnjeni prosti dostop – po določenem času,
• Platinasti prosti dostop – s publikacijami avtorji nimajo stroškov (kriti s strani inštitucij, države, mecen).
• repozitoriji
  • razlika med citiranostjo in branostjo nekega članka
  • vpliv na širšo javnost → poudarek na branost
  • strokovno publiko → citiranost
  • prosta dostopnost objav → večja branost, večji vpliv, boljša izmenjava znanstvenih ugotovitev
  • nacionalni portal odprte znanosti.
  • literarnovedne revije: Slavistična revija, Jezik in slovstvo in Primerjalna književnost (takoj po tisku dostopne tudi na spletu)
  • Slovlit

Varovanje zasebnosti

• marsikdo vidi le slabe stvari in ne pozitivnih
• nezaupanje, zlorabe, konkurenca, strah
• zakon o varovanju osebnih podatkov

Kredibilnost

---

• Danes lahko objavi skorajda vsak
• Moramo premisliti o stopnji kredibilnosti objav
• Preden objavljeno informacijo vzamemo kot resnično, moramo preveritio:
  • Avtorja
  • Inštitucijo/medij, v okviru katerega je informacija objavljena,
  • Starost dokumenta,
  • Odmev v javnosti,
  • sklice.

Avtorstvo

• Inštitucionalna vezanost avtorja
• Starost dokumenta
• presoja o kredibilnosti

Strokovno recenziranje

• Angl. peer reviewing
• Postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih
• recenzent: strokovnjak, ki so mu priznali kompentenco za recenziranje in ki v skupnosti uživa ugled (redniki časopisov, revij ...)
• postalo aktualno šele v zadnjih desetletjih
• urednik lahko presodi ali bo upošteval mnenje recenzenta ali ne
• prepričevalo naj bi objavljanje nepravilnih in neprimernih razprav
• Javno recenziranje: pogosta pristranskosti
• slepa recenzija: ko avtor ne ve, kdo ocenjuje njegov izdelek
• dvojna slepa recenzija: kadar tudi recenzent ne ve čigav izdelek ocenjuje
• anonimno recenziranje varuje recenzente
• možni izidi po recenzijskem postopku:
  • Sprejem članka,
  • Zavrnitev članka,
  • Pogojni sprejem (avtor naj upošteva komentarje).

Pravopis

• če opazimo,da avtor ne pozna pravopisa, mormo dvomiti v njegovo kredibilnost in kredibilnost informaciji

Ločila

• razlika med vezajem (-), pomišljajem (—) in dolgim vezajem (—) stično ali nestično.
• dolgi pomišljaj: členitev odstavkov, ki naj ne bi bili členjeni (opombe)
• pogosta napačna raba zaimku le-ta
• narekovaji (razlika med slovenskimi in angleškimi)
• dvopičje je levostično (cobiss ga naprimer ločuje in piše nestično)
• pred tropičjem ni vejice in je nestično ločilo
• npr. in itd., itn., ipd., ne spadajo skupaj v isto poved,
• podpičje se uporabi pred pojasnjevalnimi deli povedi (kadar je pika premočna in vejica prešibka)

Velike začetnice

• naslove kolon in vrstic v tabelah
  • celice z malo (izjeme so imena in začetek povedi)
• v alinejah z veliko le kadar gre za daljše besedilo

Digitalna pismenost

Formati besedil

• txt pomeni golo besedilo (forum)
• doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo
• htm ali html je spletno besedilo
• pdf je natisljivo besedilo
• besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic.

Besedilo v wikijih

• odstavek: ena prazna vrstica
• enota na začetku vrstice: *
• naslov: z dvema enačajema (==xxxxx==)
  • podnaslove naredimo z enim enačajem več kot naslov
• ležeči tisk: dva apostrofa
• krepki tisk: trije apostrofi
• sliko vstavimo preko menija
• povezave naredimo z oglatim oklepajem
• ukazi za format html: <br> za prelom vrstice, <hr> za vodoravno črto, <center> za centriranje besedila
• <poem> uvaja pesemsko besedilo, </poem> ga zaključuje

Vaje v Wikijih

• pogoste napake začetnikov:
  • prepogosto členjenje na odstavke
  • pogosta mašila
  • prehajanje med preteklikom in sedanjikom ter prvo in tretjo osebo
  • dobesedno prevajanje iz tujihjezikov
• pri pisanju odstavkov uporabimo
  • odstavčni razdmik
  • odstavčni umik
  • izognemo se prehodu v novo vrsto

Sporočanje popravkov in komentarjev

• popravke vnašamo neposredno
• komentarji:
  • pogovorna stran ali avtorja ali besedila
  • znotraj besedila v obliki teksta, ki na zaslonu ni viden (<!-- komentar -->),
  • s predlogo {{redakcija|beseda z napako|beseda s popravljeno napako}}

Navajanje

• sklicevanje
• izkazovanje načitanosti,
• ustvarjanje referenčnih krogov (glede na stroko, temo, generacijo … ),
• s sklicevanjem na staro znanje je razumevanje novega lažje,

Citatni indeksi

• angl. Citation index
• bibliografska podatkovna zbirka
• iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave
• Citation index, SCI, SSCI, AHCI, Scopus, WoS, Google Scholar

Faktor vpliva-IF (impact factor)

• • številka, ki kaže stopnjo uglednosti oz. vplivnosti znanstvene revije.
  • meritve so kulturno pristranske
  • program ne razlikuje med izvirnimi znanstvenimi članki in znanstvenimi recenzijami.
• predlog zamenjave z Googlovim algoritmom za rangiranje strani

Slovenske znanstvene revije

• Primerjalna književnost
• Slavistična revija
• Dve domovini
• Jezik in slovstvo
• Razprave SAZU
• Studia mythologica Slavica
• Knjižnica
• Phainomena
• Acta Neophilologica
• Traditiones
• Slavia Centralis (Maribor)
• Verba Hispanica

• tuje
  • Slovene Studies (ZDA)
  • Philological studies (Perm, Skopje, *Ljubljana)
  • Slavia Meridionales (Varšava)
  • Slavica tergestina
  • Slavistika (Beograd)
  • Pamiętnik Słowiański
  • Wiener Slavistisches Jahrbuch

Tehnika citiranja

• iz dveh delov
  • dobesedni navedek
  • vir citata

Opombe

• danes so večinoma nepotrebne
• včasih:
  • pod čto na dnu strani ali na koncu članka
  • za navajanje literture, na katero se avtor navezuje

Označevanje navedkov

• narekovaji
• odstavek in drugačen črkovni rez
• izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje
• navedek začnemo z veliko začetnico v oglatem oklepaju
• končamo ga s končnim ločilom zunaj navedka

Viri in literatura

• ločeno navajanje virov je nesmiselno pri kratkih seznami
• pri dolgih seznamih je delitev smiselna
  • viri: gradivo, kije predmet raziskave
  • literatura: pripomočki/orodja za raziskavo

Zaslon in papir

• pisanje na splet je vse pogostejše
  • tisk je še vedno cenjen, vendar je drag in dolg proces
  • objava na spletu je cenejša in hitrejša
  • splet omogoča takojšno dopolnjevanje, tisk pa ravno to preprečuje
• zahteve za:
  • lažjo in takojšno možnost objavljanja
  • da je dostop zastonj
  • možnost popravljanja in komentiranja

Citatni slogi

• najpogostejša
  • MLA-slog
  • Čikaški slog
• drugi:
  • APA (psihologija, vzgoja, družbene vede)
  • MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika)
  • AMA (medicina, biologija)
• vsi majo dobre in slabe lastnosti

Žanri

---

• veliko je možnosti za oblikovanje pisnih sporočil in komunikacije na spletu
• meje med različnimi žanri niso ostre
• pogosto je mešanje
• razlike med:
  • znanstvenim pisanjem (objava raziskovalnih rezultatov v znanstvenih revijah)
  • strokovnim pisanjem (v učbenikih, enciklopedijah, kazalih, bibliografijah ...)
  • poljudnoznanstvenim pisanjem
• poljudni članki
  • preprosti
  • namen je popularizacija in družbeno osmišljenje raziskovanih spoznanj
  • najdemo v časnikih in nespecializiranih revijah za širšo publiko
• monografske publikacije=knjige
  • te imajo v humanistiki najuglednejši status
• med akademskimi pisci je dvom v smiselnosti pisanja Wikipedije
• status strokovnega pisanja imajo naslednji žanri:
  • podatkovna zbirka
  • poročilo o dogodku
  • povzetek
  • članek (nagovor, spremna beseda, jubilejni zapis, komentar, glosa, intervju, dnevniški zapis, (pismo), forumski in novičarski prispevek, blog)
  • kritika (polemika, strokovna ocena)
  • enciklopedijsko geslo
  • esej
  • predavanje (prosojnice)
  • kritična izdaja (uredništvo, redakcija)
  • učbenik
  • priročnik
  • navodila (tutorial)
  • razprava
  • pregledna znanstvena razprava
  • izvirna znanstvena razprava
  • strokovna recenzija

Šolsko pisanje

• referat
• esej
• diplomska, magistrska naloga in doktorat
• namen: izpolniti študijske obveznosti za oceno ali doseg naziva
• potrebni so napotki
• potrebno je soglasje mentorjev
• pogosto mentorji ne poznajo napotkov, ki jih dajejo (npr. ko rečejo, da mora študent pisati s presledkom 1,25 sam tega ne zna preveriti)

Popravljanje

• lektoriranje
  • lektura:popravljanje besedila drugega pisca
    • lektor v besedilu mora odpraviti zatipkanine, pravopisne napake in slogovne pomanjkljivosti, ki utegnejo ovirati sporočilo ali celo povzročiti komunikacijski nesporazum
  • besedila gredo v lekturo običajno pred objavo
  • na spletu pa se opravlja sproti
• korigiranje
  • angl. proofreading
  • korektura: odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug, ponavadi stavec ali strojno branje
  • korigirajo se besedila pripravljena za objavo
• uredništvo: vrsta kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi
  • urednik: oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči, ali ga bo sprejel v objavo ali ne - potem naprej lektor, nazadnje korektor

Komunikacija v stroki

E-pošta

• izumili so jo na MIT leta 1961 za potrebe komunikacije
• za globalno dopisovanje pa od 80. let dalje
• neodzivanje na pošto je nedopustno
• nevljudno je, če se na odgovor, ki smo ga prejeli, ne zahvalimo
• takojšno odgovarjanje na pošto (tako se izognemo, da bi na pošto pozabili ali pa da bi jo izgubili)
• za strokovno komunikacijo: standardna slovenščina in pravopis
• če imamo več poštnih predalov, vse usmerimo na enega
• izogim pošiljanja velikih datotek (za to je splet , Google Drive ...)
• datoteke v priponkah naj bodo v splošno poznanih in razširjenih formatih (doc, jpg, pdf, xlsx ipd.)
• vedno
  • nagovor (vikanje+priimek, tikanje+ime, pozdravljeni, spoštovani, ločilo)
  • pozdrav (s spoštovanjem, lep pozdrav, pozdrav in ločilo)
  • podpis (vikanje: ime+priimek, tikanje: ime)
• kadar pošiljamo datoteke, pazi na poimenovanje

Socialna omrežja

• ime za načine družbene komunikacije, ki jih je prinesla nova informacijska družba
• razlikujejo se v funkcijah:
  • Facebook in LinkedIn za zasebno komunikacijo in vzdrževanje skupnosti
  • YouTube za izmenjavo vsebin
  • Blogspot in WordPress za pisanje dnevnikov
  • wikiji za prispevanje k skupnemu znanju
• akademiki se premalo vklučujejo v javno debato
  • s tem ogrožajo svojo verodostojnost in svoj obstoj

Tvit

• angl. tweet
• zaživelo leto 2006
• omejeno na 140 znakov
• sto milijon uporabnikov objavi čez sto milijon tvitov dnevno
• teme se lahko združijo z grabljicami (#)

Zagovor

• scenarij zagovora
  • predsednik komisije pozdravi prisotne, predstavi člane komisije, pove, zakaj so se zbrali, in razloži potek dogajanja
  • predstavi kandidata in prebere povzetek ocen disertacije; potem preda besedo
  • kandidatu, ki ima pol ure časa za povzetek svojega izdelka
    • zaželene so prosojnice in izročki
  • člani komisije v zaporedju zastavijo kandidatu vprašanja, ne več kot tri vsak, oziroma komentirajo disertacijo
  • predsednik že skraja vpraša kandidata, če bi želel za pripravo odgovorov četrt ure (v tem primeru publika in komisija za ta čas zapustita prostor) ali bi morda želel odgovarjati takoj
    • včasih se zgodi, da na vprašanja odgovarja že sproti
  • predsednik povpraša člane komisije, če so z odgovori zadovoljni in dá priložnost za vprašanja tudi publiki
  • komisija za nekaj minut zapusti prostor, da se v miru dogovori za skupno oceno
  • slovesno razglasi (vsi vstanejo, tudi publika), da je bil zagovor uspešen, in sporoči, kakšen naslov si je z njim pridobil kandidat
  • dogodek zaključijo čestitke in morebitna obdarovanja

Literarna Kritika

• Lastnosti:
  • Inštitucijo kritike poznajo samo demokratični sistemi.
  • Kritik je dolžan upoštevati beročo publiko, ne pa zgolj ekspertna stališča, zato je njegovo pisanje na presečišču publicistike in znanosti.
  • Kritika je vedno subjektivna, objektivnih vrednostnih kriterijev ni.
  • Reklamno pisanje enega avtorja o knjigi drugega avtorja ne spada med resne kritike.
  • Prepoznavna lastnost kritike je polemičnost.
  • Na kritična stališča vpliva čas, zato niso trajno veljavna.
  • Kritika naj bo jasna, prepričljiva in poučna.
  • Kritika naj tudi zabava.
  • Kritika ne vpliva veliko na branje knjig, bralce le ozavešča.
  • Kritik si neredko nakoplje nad glavo sovraštvo avtorja in njegovih prijateljev.
• razlika med literarno in strokovno kritiko
  • literarna: predmet je literarno delo (roman, drama ...)
  • strokovna: predmet je znanstveno ali strokovno delo (znanstvene revije, monografije ...)

Enciklopedični članek

• jedrnat
• vzorčna oblika današnjega strokovnega pisanja
• odpoved anekdotam, podrobnostim
• na Wikipediji je zahtevano:
  • sodelovanje, strpnost, upoštevanje drugih
  • vrednostna nevtralnost

Članek o knjigi

• zelo dolge naslove skrajšamo
• kratke naslove opremimo z podatki
• glava gesla vsebuje:
  • naslov v krepki pisavi
  • avtorja
  • letnico
  • žanr
• infopolje vsebuje
  • avtor
  • naslov
  • podnaslov
  • založba
  • leto, kraj in številka izdaje
  • obseg v straneh ...
• povzetek jedrnat in kratek (500 besed)
• kraj in čas dogajanja
• glavne osebe (njihov značaj, opis, oznaka ...)
• fotografija je zaželena
• delo žanrsko uvrstimo, določimo temo in ključne besede
• naštejemo razne kritike, članke, razprave, ki se nanašajo na delo
• povežemo z drugimi že obstoječimi besedili in besedami a Wikijih

Učbenik

• značilnosti učbeniškega pisanja so:
  • dialoškost
  • povzemanje in ponavljanje
  • poenostavljanje, oblikovanje kratkih in zapomnljivih definicij in naštevalnih nizov
  • privlačna tipografija: barve, okvirčki, ozadja, ilustracije
  • skupinsko avtorstvo z urednikom na čelu
  • povezovanje učbenikov v serije
• slabosti učbenikov
  • ni vedno dobro oblikovan tekst
  • informacije se bralci samo naučijo in jih ne razumejo
  • ker strmi k temu, da bi poenostavil kompleksne pojme se tu velikokrat zalomi
  • preveč je šolskih fraz (velja za, najpomembnejši predstavniki so, delimo na, poznamo, ločimo, razdelimo, uvrščamo, štejemo, umeščamo, je značilno, da, prevladuje, opazne so, pojavlja se, je pomemben, predvsem, poglavitni, najbolj ...)

Strokovni blog

• skrajšana oblika angl. besede weblog=spletni dnevnik
• več oblik:
  • osebni (posameznik deli svoje znanje in izkušnje)
  • področni blog (npr. o slovenski literarni zgodovini)
  • tematski (npr. o zgodovinskem romanu), lahko pa tudi osebni blog
• primeren za politične diskurzije, publicistne in javne intelektualce
• blogarska orodja: WordPress, Google Blogger, Blogos ...
• prispevali k porastu objavljanja in k deležu manj formaliziranih objav
• namen:
  • za izmenjavo neobjavljenih znanstvenih spoznanj
  • za dialog med znanstveniki
• večja branost=večja vidnost na spletu (angl. page ranking)
• Glavni dosežek:
  • večja povezanost
  • večja živost znanstvene skupnosti

Spletni forum

• angl. internet forum
• za strokovno ali znanstveno tematiko so pomembno orodje za konstituiranje in vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti
• Člani skupnosti na forumu objavljajo strokovna sporočila, vprašanja, odgovore, nasvete, komentarje, ugovore, polemike, vabila, oglase itd.
• pojavil v drugi polovici 90. let 20. stoletja
• pomembna funkcija je arhiviranje sporočil
  • spletne forume loči od spletnih klepetalnic (angl. chat room)
• za dostop potrebuješ
  • predhodna prijava
  • registracija tistih, ki želijo sodelovati v debati
  • ničesar
• nemoderirani forumi so izpostavljeni zavračanju, žalitvam, aktivizmu
  • zato se lahko skrajša njihova življenjska doba
• Moderirani forumi so tematsko strožji in bolje organizirani
  • življenjska doba je daljša od življenja nemoderiranih forumov
• zaželen je moderator
• Slovlit
  • konec 1999
  • urednik: Miran Hladnik
  • na začetku namen: pokrivati teme študija, raziskovanja in poučevanja slovenske knjievnosti
  • sedaj pokriva tudi literarno zgodovino in jezikoslovje (zlasti slovenistično)
  • Člani objavijo več kot 800 sporočil letno: razpise, vabila na dogodke, obvestila o knjigah in drugih objavah, spletiščih, projektih, digitalnih orodjih, kritike, diskusije, polemike itd.