Slovenska erotična pesem.
Povzetek članka
[uredi]Članek z naslovom Slovenska erotična pesem avtorice Alojzija Zupan Sosič, ki je izšel v publikaciji Zbornik referatov s četrtega slovensko-hrvaškega slavističnega srečanja, govori o razcvetu slovenske erotične pesmi, ki je motivno-tematsko in oblikovno-stilno zelo raznovrstna. Avtorica omeni povečan delež erotike v medijskem in literarnem prostoru, a poudari, da se še ni vzbudilo znanstveno zanimanje za erotiko, saj še vedno primankuje literarnovednih razprav o tej temi. Navede pozen izid prve antologije slovenske erotične pesmi z naslovom V tebi se razraščam, ki je izšla šele leta 2008. Sodobno slovensko erotično poezijo nam predstavi na podlagi petih pesmi, in sicer Telovzetje, Kaj ne čutiš, Ta slast, da vame budaš, Enako sva bili oddaljeni in Meseno spoznanje.
Ključni pojmi
[uredi]- antologija - zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih
- sodobna slovenska erotična pesem - prevladuje telesna sestavina ljubezni, pride do stika med ljubimcema, čustva in čuti so izraženi vizualno, s tipičnim erotičnim besednjakom, vendar ne dobesedno, uporablja metafore in druga retorična sredstva, kar jo loči od pornografske pesemi, telo in telesno opisuje z estetskim odmikom, cilj je spolnost, ni pa namen
- erotični klasiki - Cankar, Župančič, Gradnik, Lili Novy
- homoerotika - homoseksualna erotika, erotika med osebama istega spola
-erotični vitalizem - poudarjanje življenjske moči v vsej njeni širini in oblikah, predvsem na ustvarjalni, erotika ne more biti več pribežališče pred poblaznelim svetom
Analiza članka
[uredi]Avtorica s svojim člankom posega na področje literarne teorije, saj nam podaja sistematski pogled razvoja slovenske erotične pesmi, navaja zgradbo le-teh, pestrost erotičnih pesmi, načine izražanja ipd. V njem najbolj iztopa tematologija, saj se ukvarja s snovmi, temami in motivi slovenskega erotičnega pisanja.
Ključna vprašanja na katera želi avtorica članka odgovoriti so: Kako se je razvijala slovenska erotična pesem? Zakaj se je v medijskem in literarnem prostoru povečal delež erotike? Kako slovensko erotično pesemo upesnjujejo oziroma so jo upesnjevali različni pesniki in pesnice? Katere motive in teme vsebuje slovenska erotična pesem?
Na začetku nam predstavi dejstva, kako mediji sebi v prid izrabljajo goloto in nas s tem želijo prepričati v nakup posameznih izdelkov s šarmom in privlačnostjo, ne zaradi kvalitete izdelka, temveč zaradi njihovega izgleda; podobno pa privlačen zunanji izgled izkoriščajo glasbeniki, saj je v današnjem času to zanimivejše od njihovega glasbenega talenta. V zadnjem času se je, ne samo v medijskem svetu pač pa tudi v literaturi, povečal delež erotike, ki je vzcvetela v času moderne v novoromantičnih in ekspresionističnih pesmih Cankarja, Župančiča, Gradnika in Lili Novy, in je v zadnjih dveh desetletjih postala celo osrednja tema slovenske poezije. Avtorica nas opomni, da povečanje erotičnih motivov in tem v sodobni slovenski književnosti ne priča o večji naklonjenosti erotiki, temveč jo mnogi izrabljajo kot uspešno opcijo večje prodaje svojih izdelkov. Ne pomeni le večje prodaje revij, oblek, avtov, ampak tudi večjo prodajo knjig. Kljub tej prevladi erotičnih motivov pa po avtoričinem mnenju še vedno primankuje filozofskih, socioloških, antropoloških ... , predvsem pa literarnovednih razprav glede erotike.
Zanimanje za erotično literaturo se je vzbudilo že v drugi polovici 20. stoletja, a vseeno nimamo veliko literarnovednih prispevkov kar se tiče tega področja. Avtorica kot dokaz, da je erotika v Sloveniji bolj literarna in manj metaliterarna tema, navede odsotnost antologij slovenske erotične poezije, saj je prva z naslovom Slovenska erotična proza, izšla šele leta 2002. Ne bi mogli reči, da na Slovenskem prostoru primanjkuje oziroma je primanjkovalo erotičnih pesmi, saj koščke erotičnih motivov in tem najdemo že v romantiki v Prešernovih pesmih. Ljubezenjske pesmi so vedno izdali skupaj z ostalimi pesmimi v pesniški zbirki in jih nikoli ni bil problem natisniti, medtem ko so erotične pesmi poimenovali pesemska kuga in jih nenehno moralizatorsko preganjali. Ravno odpor do erotičnih pesmi je bil tako močan, da so bile prve erotične pesmi objavljene šele v zbirki Marka Terseglava z naslovom Klinček lešnikov, ki je izšla leta 1981.
Avtorica poudari, da torej kjub prisotnosti erotičnih pesmi prva antologija slovenske erotične poezije z naslovom V tebi se razraščam izide šele leta 2008, v kateri spremno besedo napiše prav ona, zato pove, da v tem članku ne bo ponovno opredeljevala razlik med ljubezenjsko, erotično in pornografsko pesmijo, temveč bo pregledno na podlagi petih primerov pesmi predstavila slovensko erotično pesem. Avtorica se je odločila, da bo motivno pestrost in raznolikost erotične tematike razložila na primeru že prej omenjenih pesmi (Telovzetje, Kaj ne čutiš, Ta slast, da vame butaš, Enako sva bili oddaljeni in Meseno spoznanje).
Navede, da so pečat glede razumevanje erotike pustili Prešeren, Cankar, Župančič, Gradnik in Lili Novy, ki so čutno erotične motive le zarisali, sodobna erotična poezija pa je dodala čutno igrivost in provokativnost. V največji meri je za to zaslužen Tomaž Šalamun, ki je izdal pesniško zbirko sodobne erotične lirike z naslovom Poker, leta 1966. Gre za knjigo, ki je kot pove avtorica, najbolj očitno začrtala pot sodobni slovenski erotični poeziji. »Slovenskih mitov se je dotaknil na avantgardistično šokanten način, zato je tudi idilično ljubezenjsko razmerje, dediščino humanističnega izročila, razbijal s sadizmom in nihilistično ironijo. Že tako ekspanziven besednjak je razširil še z erotičnimi besedami (prvič je npr. v slovenski umetniški pesmi zapisal besedo fuk, ki jo je najrajši uporabljal v netipičnih, semantično nesorodnih položajih - kot subverzivno sredstvo)« (Sosič 2008: 185). Sicer pa omenjeni pesnik ni napisal veliko erotičnih pesmi, je pa zelo pomemben zaradi vnosa homoerotične motivike, obarvane s samoironijo. Avtorica v nadaljevanju omeni še druge pomembnejše pesnike (Brvarha, Kleča, Svetino, Frančiča ... ), za katere je prav tako značilno sodobno razumevanje erotike, in sicer kot jezikovne igre in erotičnost kot subverzivnost. Po njenem mnenju je najnovejša erotična poezija omenjeno perspektivo prepletla s tradicionalnimi pristopi. Omeni, da so erotične zbirke začele izhajati bolj zgoščeno šele po letu 1970 in da od takrat skoraj vsaka pesniška zbirka vsebuje kakšen erotični motiv, nemalo pa jih je tudi postavilo erotično temo za svoje poetološko izhodišče. Osemdeseta leta so nadaljevala predstavitev erotike v igrivo provokativni luči, erotična tema je postala enakovredna eksistencialni problematiki, pa tudi bralstvo jo je vedno bolj naklonjeno sprejemalo. Avtorica nadaljuje, da je v devetdesetih letih ljubezenjska in/ali erotična lirika zastopana močneje kot kadarkoli v preteklosti in se je posledično njen delež precej povečal. »Erotični motivi se gostijo v novem tisočletju, telesu je podeljeno mesto edinega potrjevalca individualizma« (Sosič 2008: 186).
V Sloveniji imamo kar nekaj sodobnih pesnikov, ki se ukvarjajo s temo erotike. Avtorica nam jih nekaj predstavi v nadaljevanju članka. Prvi s katerim se ukvarja je Ciril Zlobec, in sicer njegova pesem Telovzetje, ki je izšla v zbirki Dvom, upanje, ljubezen. Avtorica omeni, da prvi obravnavani pesnik nadaljuje romantično tradicijo, kar se tiče razumevanja erotike, saj jo razme kot most med duhovnim in telesnim. V pesmi, ki vsebuje erotično srečanje, je le-to povišano v sakralno dejanje in primerjano z religiozno zamaknjenostjo, npr. "zdaj sva kot dva zamaknjena kristjana". Vitalističen pogled na erotiko, kot ga najdemo pri Zlobcu, je v slovenski poeziji dokaj redek pojav. Večina ostalih pesnikov, za razliko od Zlobca, ne opesnjuje erotike kot nekaj idiličnega, temveč kot oddaljeni predmet hrepenenja. Avtorica nato obravnava nenaslovljeno pesem Maje Vidmar, ki je izšla v zbirki Razdalje telesa. V omenjeni pesmi ljubimca zamenjata klasičini vlogi, ženski lirski subjekt postane aktiven, moški lirski subjekt pa ravno nasprotno, se pravi mu pripišemo pasivnost. Značilnosti moškega subjekta se prenesejo na ženski lirski subjekt in tako ženska izraža celo vrsto čustvenih stanj: dvom, negotovnost, strah, poželjivost ... Ženska je torej glavna, nagovarja, razmišlja, žaluje. Zdi se mi, da je pesem precej neposredna, ni metafor, in je vse povedano zelo direktno. ("Zbujam se nedokončana / vroča in slana. / Ti me moraš narediti. / Sleci me, kot da sem hrana ... ")
Kot nam pove avtorica članka v slovenski erotični poeziji poleg razmerja moški-ženska najdemo tudi homoerotično motiviko in tematiko, ki jo je vpeljal Tomaž Šalamun, najbolje pa izpeljal Brane Mozetič. Avtorica predstavi njegovo nenaslovljeno pesem iz zbirke Metulj, kjer močno iztopa agresivna »moška« erotika ("ta slast da vame butaš" ... " kako me tolčeš med police, knjige kar letijo" ... ). Agresivnost se v tej tako imenovani gejevski pesmi še ni razrasla v obskurno razpoloženje, ki se v večini njegovih pesmi, kot pove avtorica, vzpostavlja z destrukcijo in deformacijo (Sosič 2008: 188).
V nadaljevanju nam predstavi še pesem Nataše Velikonja, uveljavljene pesnice, ki se ukvarja z lezbično poezijo, in sicer zopet nenaslovljena pesem, ki je izšla v zbirki Abonma. Za pesnico je značilno, da v pesmi vnaša optimizem, kljub temu pa so prisotne tudi telesne grobosti. Erotični akt, predstavljen v pesmi, ni postavljen v neko idealizirano razmerje, kot je značilno za starejšo homoerotično poezijo, temveč je estetiziran.
Avtorica v nadaljevanju članka omeni še poezijo pesnika Franja Frančiča, ki obravnava različne teme, in sicer izgubljeno otroštvo, nasilje in erotiko, vse to pa poveže v krik osebne in družbene bolečine. V Frančičevi erotični pesmi Meseno spoznanje, ki izde v zbirki Kurbini sinovi, se mimetična logika prepleta z lirizmom, vsebuje pospeševanje besed, besednih zvez in verzov. ("Bila je črna dama aristokratskih potez, imela je sina, slepega očeta in propadel zakon s pomorcem, hitra hrana, hiter fuk, samo da je dober, poceni nakup, po trikrat na dan me je prisilila, da sem se tuširal, kupi poceni in drago prodaj, hej, zombi, ne oziraj se nazaj ... ")
Zaključek
[uredi]Avtorica je s predstavitvijo izbranih pesmi dokazala svojo začetno trditev o raznovrstnosti slovenske erotične pesmi, in sicer kar se tiče motivno-tematske in oblikovno-stilne raznolikosti oziroma pestrosti. Slovensko erotično pesem so obogatili različni pesniki in pesnice, ki so erotiko upesnili in predstavili kot osrednjo ali pa vsaj pomembnejšo temo s tako imenovano izpiljeno estetiko ovinkarjenja, ki je značilna za vse erotične pesmi. Menim, da se je trg zelo odprl za erotiko v literaturi, a se mi zdi, da je vzrok temu prodaja golote, seksa, in ne sprememba naše miselnosti, saj po mojem mnenju erotične literature literarna veda še vedno ne jemlje kot znanstvene.
Viri
[uredi]Alojzija Zupan Sosič: Slovenska erotična pesem. Četrto slovensko-hrvaško slavistično srečanje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009. 183—191.
Literatura
[uredi]Matjaž Kmecl: Mala literarna teorija. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za šolstvo; Ljubljana: Založba Borec, 1976.