Hi kvadrat

Iz Wikiverza
Hi kvadrat: Roman  
Naslovnica knjige
Avtor Dimitrij Rupel
Država Slovenija
Jezik slovenščina
Založnik Mladinska knjiga
Datum izida 1975
Subjekt slovenska književnost
Žanr roman
Vrsta medija tisk
Št. strani 247
Klasifikacija
COBISS ID 733726
UDK 886.3-311.2

Fantastični, kriminalni in pustolovski roman Hi kvadrat (1975) je delo slovenskega pisatelja Dimitrija Rupla.

Zgodba[uredi]

Pavel Pavlin strmi skozi okno svoje pisarne na Uradu za raziskovanje trgov (URT) v Parizu. Obvestijo ga, da se mora zglasiti magistralnem uradu za zaposlovanje (MUZ), ker bo zamenjal službo. Gospod Praprotnik mu naroči, naj gre na zdravniški pregled in si zapiše številko člena in strani v primeru, da se bo odločil napisati pritožbo.

Na zdravniškem pregledu sreča Tanjo, sošolko iz gimnazije, ki ga opomni, da imajo čez en teden obletnico mature. Naročijo jim, naj se slečejo in zagledata se drug v drugega. Ob odhodu povabi Tanjo na večerjo. Tanja večerjo odkloni, mu pa obljubi, da se bosta videla na obletnici. Kar naprej ga preganja dejstvo, da ga bodo premestili.

Po praznovanju obletnice ga Tanja povabi še na en kozarček. Pavlin jo v slovo poljubi, a ob odhodu na hodniku sliši čuden šum. Teče nazaj do stanovanja, ki je vse poplavljeno. Tanji ponudi pomoč in se šali, da je to naredila zato, da bi ga zadržala čez noč, kar se res zgodi. Prvič sta intimna. Naslednji dan dobi pismo o novi službi — premestili so ga v Sam-Hoz (samostan Hozarje), ker bo opravljal delo patra pisarja. Nedeljo preživi s Tanjo, ki ga miri zaradi nove službe.

Kmalu mu postane jasno, da je bila njegova premestitev kazenska. Pater Mefisto je enakega mnenja, pravi mu, da se je v Sam-Hoz prišel očistit greha. Spozna se še z enim novincem Pierrom in patrom Beckettom. Slednji sovraži Mefista in novincema nudi pomoč. Že po prvem dnevu v samostanu pošljeta pismo Praprotniku, naj ju premestijo.

V nespečnosti razmišlja, da bi ubil patra Mefista, Kantorja in tudi priorja. Med pošto, ki jo mora odposlati za samostan, skrije še pismo Praprotniku in Tanji. Patri sumijo, da Pavlin nekaj naklepa, a proti njemu nimajo dokazov. Tanja mu piše, da ga ljubi in komaj čaka, da se spet srečata.

Priljubi se patru priorju, ki mu dovoli, da v nedeljo sprejme obisk. Pater Templar najde Tanjino ljubezensko pismo — končno imajo dokaz proti Pavlinu. Naslednji dan pobegne s Tanjo.

Spozna, da duhovniki nič ne delajo in zavržejo vso hrano, ki jo pridelajo. Prior ga pošlje v mesto, da bo poročal na MUZ-u. V mestu si privošči tedenski oddih s Tanjo. Pavlin pobegne skozi okno, ko je na vrata potrka škofovski policist. Tanja pa se policistov spretno otrese. Da v samostanu ne bi izvedeli za njegov »dopust«, kupi liter žganja, se polije in pomaže z blatom, da bi bilo videti, kot da je cel teden užival v prostosti. Zaradi tega ga pošljejo v UPS-o (uto za pokoro in spreobrnitev).

Ker prior zboli, Mefisto prevzame njegovo delo in končno zagode Pavlinu. Obtožijo ga vsake malenkosti, ki ni po pravilih. Pavlinu prekipi in v patre začne metati stole, ter vse drugo, kar mu pride pod roke.

Zbudi se v ambulanti in spozna, da je hudo bolan. Prosi, če lahko pred smrtjo govori z Mefistom, da se mu opraviči. Med Mefistovim razlaganjem umre.

Odmevi[uredi]

"[G]re za tipično usodo posameznika — intelektualca, ki se postavi po robu institucionaliziranosti družbenega in drugih sistemov, vendar brez uspeha, in na koncu konča v konformizmu (kar pravim kar preveč poenostavljeno)." (Benhart 1984: 91)

"Ruplova nova knjiga pri tem dosledno in določno opozarja na svojo kvazirealno, umetno estetsko ... "naravo" in naravnanost ..." (Inkret 1980: 173)

"V tej luči ne ponuja Hi kvadrat nikakršne špekulativne, pragmatične priložnosti, njegovega besedila ni moogoče razumeti zunaj igre, ki v temelju določa in opredeljuje njegovo "empirično" teksturo." (Inkret 1980: 174)

"V tej svoji plasti si je Ruplova pripoved — kakor kriminalni, pustolovski, fantastični roman — na poseben način in v zadnji konsekvenci "sama sebe namen" — in sama je svoj namen, kajpada, ravno v estetskem, v artističnem pomenu te besede." (Inkret 1980: 175)

"Pavlinova usoda se mora v resnici končati v konformizmu, v brezpomočnem, samo-zatirajočem se pristajanju na iste brezperspektivni in represivni svet, katerega totalitarizem je bil njegov roman postavil pred nas in ki ga je bil ironiziral vseskoz s táko suvereno kretnjo ... " (Inkret 1980: 176)

Literatura[uredi]