Gozd je onkraj hriba
-
Naslovnica romana Gozd je onkraj hriba Nade Matičič
Gozd je onkraj hriba je roman z meščansko tematiko pisateljice Nade Matičič. Izšel je leta 1962 pri založbi Obzorja v Mariboru. Razdeljen je na 15 poglavij, ima 185 strani in približno 50.750 besed.
Zgodba
[uredi]Zgodba se odvija v Ljubljani po drugi svetovni vojni. Glavna oseba romana je lepa in mlada Julija Baldani. S sinom Dominikom živita v ugledni meščanski družini, na čelu katere je gospodovalna in odločna Julijina mati Meri. Julija je svoji materi podrejena, slednja ji je celo izbrala moža Marka. Vendar pa Julija kljub njegovi navidezni ljubezni in pozornosti, ki ji jo namenja, svojega moža ne ljubi. Ima ljubimca, Markovega prijatelja Roberta, ki jo po dveh letih razmerja zapusti. Prepričana, da jo bo tudi mož zapustil, mu pove za svoje razmerje, vendar se on ne meni za to. Kmalu zatem njen mož umre in Julija v njegovi pisarni najde pisma, ki ji razkrijejo, da je tudi on imel skrivno razmerje. Ob teh nesrečah se Julija vse bolj začne zavedati same sebe ter se odloči, da se bo s sinom umaknila v oddaljeno mestece k svoji prijateljici Ani. Tam že prvi dan spozna inženirja Simona Severja. Ni bil lep, niti urejen, bil je povprečen delavec, nižjega sloja kot ona, a jo je vseeno privlačil. Kljub temu da je Simon ločen le neuradno, se zaljubita. Julijina mama in stric Jan pa medtem slišita, kaj se dogaja in prideta za njo, da bi jo odpeljala nazaj domov. Nekaj časa ju posluša in neodločno ugovarja, vendar se na koncu vseeno odloči, da bo ostala. Prav to neodločnost pa ji po obisku Simon očita, saj bi jima po njegovem mnenju morala takoj obrniti hrbet. Ker pa jima ni, naj bi to pomenilo, da se bo po vsej verjetnosti še vračala domov. Zaradi tega prepira se zopet odloči, da bo odšla. Pripravi si prtljago, a nam na koncu pisateljica ne razkrije, kako se ljubezenska zgodba konča. Mati Meri, ki je Julijo vedno imela za malo prismuknjeno, se z njeno odsotnostjo hitro sprijazni. Zada pa si cilj, da se bo vseeno trudila in na svojo stran pridobila vnuka Dominika.
Kritike
[uredi]"Le nekaj stvari je, ki vendarle opravičujejo založbo, da je delo izdala. To je Julijin dnevnik z opisi Julijine tragične preteklosti, impresivno opisana smrt njenega moža Marka, podoba strica Jana iz okupacijskih let, splošno vzdušje plitkega malomeščanstva in morda še kaj. Sicer pa je roman neenoten, slabo grajen, brez prave psihološke temeljitosti in brez zadostne poglobitve v družbeno ali človeško etiko sodobnega sveta." (Šifrer 1963: 459,460)
Urška Ščavničar je v svoji diplomski nalogi zapisala, da so vsi romani te pisateljice bolj ali manj vezani na njene življenjske izkušnje; pogosta je meščanska tematika, osrednje ženske osebe so večinoma samske, dve med njimi sta tudi profesorici slovenščine (kot pisateljica). (Ščavničar 1995: 76)
"Kot posebno, pa estetsko ne polnovredno formo nekakšnega »ženskega romana« je treba omeniti še edini roman NADE MATIČIČ (1922) Gozd je onkraj hriba (1962). Avtorica, ki se je v revialnem tisku pogosteje pojavljala tudi kot novelistka, tu ne seže preko precej romantizirane zgodbe o dvoje izobčencih iz povojne malomeščanske sredine (ki pa je v svoji moralni zlobnosti ostanek preteklosti); oba sta tipična sentimentalna cinika, ker sta razočarana v svojih erotičnih čustvih in težnjah. Novo in skupno življenjsko ravnovesje ujameta v rusojevsko pojmovani naravi." (Kmecl 1967: 357)
"To je prvenec malo znane pisateljice in obravnava zakonolom v meščanski družini. Lepa Julija vara moža z njegovim sošolcem, mož pa njo. Nenadoma izgubi oba: mož umrje, ljubimec jo zapusti. S sinom odide na kmete in postane učiteljica. Tu se seznani z nekim čudaškim inženirjem, ki je ločen od žene in živi med delavci na hribu sredi gozda. Med njima se vname ljubezen, Julija zapusti vse in se z otrokom preseli k inženirju.
Roman je zelo začetniški. Za oceno naj navedem kar to, kar je napisal o njem uradni kritik Naših razgledov Mitja Mejak, ker je v kratkih besedah povedal vse: „Pričujoči roman je primer neustvarjalnega dejanja; v njem je marsikaj na videz v redu, vse gradiva pa je hkrati tuidi izrazito nesamostojno. To, kar beremo v tej knjigi o zakonolomu in resnični ljubezni, o trikotniku: lepotica, mož in sanjsko idealni ljubimec, o pokvarjenem meščanstvu, vse to je kakor slabo pogreta jed; nekje si o vseh teh zadevah že bral, bilo je pristno in resnično, tu pa so prav iste stvari ponarejene in preračunane zgolj na trenutni efekt. Roman ni samo sentimentalna zgodba, temveč je tudi zgolj imitacija resnične literature ..." (Jevnikar 1964)
Literatura
[uredi]- Jože Šifrer. Nada Matičič, Gozd je onkraj hriba. Sodobnost 11/5 (1963). 459,460. dLib
- Urška Ščavničar. "Romaneskni opus Nade Matičič, diplomska naloga". Ljubljana. 1995. cobiss
- Boris Paternu, Helga Glušič-Krisper, Matjaž Kmecl. Slovenska književnost 1945-1965. Ljubljana: Slovenska matica, 1967. 357.
- Martin Jevnikar. Slovenska književnost 1962. Meddobje 1964. 104. dLib