Dekletov dnevnik
| Dekletov dnevnik | |
|---|---|
| Avtor | Ivan Bratko |
| Država | Slovenija |
| Jezik | slovenščina |
| Založnik | Založba Obzorja, Maribor |
| Datum izida | 1969 (prva izdaja), 1972 (druga izdaja) |
| Subjekt | slovenska književnost |
| Žanr | ljubezenski roman, dnevniški roman, dekliški roman |
| Vrsta medija | tisk |
| Št. strani | 167, 10 poglavij |
| Klasifikacija | |
| COBISS ID | 6056961 |
| UDK | 886.3-3 |
Ivan Bratko je leta 1969 izdal dnevniški roman Dekletov dnevnik, ki je preveden v tri jezike.
Zgodba[uredi]
Preprosto dekle Draga piše dnevnik, v katerem opisuje doživljanje ljubezni in prijateljstva.
S prijateljico Majdo se odpravita v hotel v stari graščini, kjer opravljata prakso. Draga in Majda sta začeli z delom gospodinjske pomočnice in natakarice. Stroga in nesramna nadzornica je dekletom nalagala težja dela, zato je Draga zaprosila za premestitev. Odšla je v Ljubljano. Tesno se je povezala z dvema dekletoma, Mimi in Mili. V študentskem naselju začne zahajati na zmenke, ki so bili pogosti, saj se je Draga hitro naveličala fantov. Po desetih neuspešnih ljubezenskih zvezah je spoznala izobraženega, uglajenega in resnega Roka Brumata, ki je študiral zemljepis in zgodovino.
Njuna zveza je trajala dalj časa, Draga se mu je predala z dušo in telesom. Rok ji pove, da bo moral na služenje vojske. Draga je bila ogorčena. Zveza se je pričela krhati, nekaj mesecev pred odhodom v vojsko pa sta se spet povezala. Odšla sta na morje, kjer se je Draga naučila plavati. Obiskovala sta restavracije, hodila na izlete in plesišča. Draga je bila ambiciozna, želela si je oditi v Nemčijo ali Švico, da bi videla, kako delajo drugod. Šolanje je končala z dobrim uspehom, kar je Roka presenetilo. Spodbujal jo je pri vseh njenih odločitvah. Sledil je ponoven padec njune zveze. Draga je postala groba, pri strežbi je občutila neotesanost, doživljala podcenjevanje, mudilo se ji je, izogibala se je razgovorom o poroki z Rokom. Plamen ljubezni je ugašal, bila sta molčeča. Rok je gojil upanje, da bo vse po starem, a se je motil. Po odhodu v vojsko sta si nekaj časa redno dopisovala, nato so pisma postajala vse bolj redka. Draga je Roku izročila svoj dnevnik, ki je bil delno zapisan v skrivni pisavi.
Nekega dne mu Draga sporoči, da se je poročila. Z možem Bojanom živita v Nemčiji in imata sina. Dogovorijo se za srečanje. Rok je spoznal, da se je Draga spremenila, Bojan pa se ji ni zdel primeren zanjo. Kljub temu ji je privoščil srečo. Nekaj let kasneje Draga razmišlja o vrnitvi v domovino in ločitvi. Napiše pismo Roku, da naj jo čaka doma, saj se s sinom odpravljata nazaj v Slovenijo. Rok ji odgovori, da jo bo čakal.
Prevodi[uredi]
- Dnevnik djevojke, 1972. Prevod v hrvaščino: (Milivoj Slaviček). COBISS
- Egy lány naplója, 1976. Prevod v madžarščino: (Orsolya Gállos). COBISS
- Dnevnikot na devojkata, 1979. Prevod v makedonščino: (Rade Siljan).COBISS
Kritika in literarna zgodovina[uredi]
"Bratkov "pisemski" roman o dekletu, ki doživlja prvo ljubezensko srečo, nato pa v zakonu tudi polom, je pomemben predvsem zato, ker v njem ni nobenega junaštva, nobene obljube in nobenega vesoljnega načrta za seksualno osvoboditev. To je preprosta vsakdanja zgodba o večno enakem svetu upanj in razočaranj, o trpljenju in veselju mladega dekleta, ki iz množice flirtov izbere "pravo ljubezen", pa ta zaradi okoliščin ni mogoča. Ko na koncu žalostno priznava, da je zakon resna stvar, da pa ji kljub vsemu ni mogoče vztrajati v njem, še ne vemo, ali bo res tvegala in se vrnila v objem nekdanjega in prvega ljubimca Roka. Lahko slutimo, da se bo to zgodilo, vendar nam ni prizaneseno z deziluzijo — da utegne takšna zveza tudi obledeti, da je skratka druženje ljudi hipna veriga ter valovanje padcev in vzponov. ... Knjiga je lahkotno, bralno napisana etuda in je eno od del, ki morajo nastajati znotraj slehernega literarnega opusa in v vsaki literaturi. Nekoliko moti le nedosledna gradnja — ponekod imamo opravka s pismi in zapiski, ki dajejo vtis dokumentiranosti, ponekod pa se vmeša avtor s svojimi sodbami, ki sicer niso usodne za dokončni izven dela, vendar prekinjajo sicer čisto in skladno "dnevniško-pisemsko" strukturo" (Dimitrij Rupel)
Literatura[uredi]
- Dimitrij Rupel. Branja. (1973). 88.