Cvetko Golar

Iz Wikiverza

Joža Mahnič: Dramatika Cvetka Golarja (Ob 90 - letnici rojstva)[uredi]

Članek je izšel v reviji Loški razgledi, napisal ga je Joža Mahnič. Izšel je leta 1966, letnik 16.

Povzetek članka[uredi]

Avtor članka opisuje Golarjevo ustvarjanje dramskih del.

Cvetko Golar je leta 1925 napisal prvo svoje dramsko delo Vdova Uršolinka. Zgodbo je razpletel v treh dejanjih, ki so dramaturško grajena po običajni shemi. Brez tragičnega konca bila prav tako lahko tudi komedija, tako pa je značilna »ljudska igra« v štirih dejanjih s tragičnim koncem. Problematiko »pokvarjenih deklet« — »zapeljivk« je Golar tu podal zelo površno, po okusu tedanje malomeščanske publike. Tu se vidi, da pisatelj gleda v svojih odrskih delih osebe bolj od daleč in jim daje samo tiste lastnosti, ki mu v postavljeni situaciji ustrezajo in ne raziskuje, zakaj so osebe takšne, kakršne je postavil na oder. Kritika je to delo ostro zavrnila. Ker v »ljudski igri« ni uspel, se je vrnil k komediji in napisal Dve nevesti. Tu je bil Golar še manj uspešen. med vojno je napisal Ples v trnovem,po vojni je Golar pa še ljudsko igro Slepe miši, ki jo je kasneje imenoval Dva mlada para.

Golar je napisal tudi nekaj priložnostnih enodejank: Njen soprog Svatba dveh bratov. Prva premiera Vdove Rošlinke je bila 232 leta 1925 v Mariboru in kmalu za tem v Ljubljani v režiji Frana Lipaha. Do velikega uspeha pred občinstvom je po mnenju kritike in režiserja največ pripomogla odlična igra Polonice Juvanove. Leta 1927 je bila prvič uprizorjena v ZDA, v Collin Woodu. V tem času so jo igrali tudi v Pragi, Ponovno je bila Vdova Rošlinka uprizorjena v ljubljanski Drami leta 1942.

Prav gotovo bo Golarja preživela le Vdova Rošlinka kot njegova najboljša komedija, ki odkriva z jedrnatim jezikom vsaj košček narejenega licemerstva in je tudi prijetno folklorno obarvana ter bo tako ostala kot lep spomin na »dobre stare čase«.Prav gotovo bo Golarja preživela le Vdova Rošlinka kot njegova najboljša komedija, ki odkriva z jedrnatim jezikom vsaj košček narejenega licemerstva in je tudi prijetno folklorno obarvana ter bo tako ostala kot lep spomin na »dobre stare čase«.

Ključni pojmi[uredi]

Cvetko Golar, drama, komedija, igra

Analiza članka[uredi]

Članek sistematično povzame bistveno iz avtorjevega ustvarjanja v obdobju dramatike. Opisuje kritike glede Golarjevih del. Prejel je veliko negativnih kritik pisateljev, še posebej za Vdovo Uršolinko, občestvo pa je njegove uprizorjene igre dobro sprejelo, še posebno prej omenjeno delo.

Vir[uredi]

DLIB